JELINČIČ,
Franc
skladatelj
| , |
glasbeni pedagog
| , |
magister kompozicije
| |
Rojen:
2. februar 1937,
Lož
Umrl:
,
Občina:
Cerknica
Skladatelj s samosvojim slogom, vendar klasičen s priznavanjem pomena melodije in harmonije, je kot učitelj vse svoje aktivno življenje deloval na glasbeni šoli v Postojni, na katero se je še kot gimnazijec vpisal takoj po njeni ustanovitvi kmalu po koncu druge svetovne vojne.
Zelo raznolik in obširen skladateljski opus, katerega začetki segajo še v dijaška leta, nakazuje tudi na Jelinčičevo ustvarjalno nujo in ne skladanje in prilagajanje takratnim trenutnim glasbenim zapovedim. Večina njegovih del, kar preko sto jih je ustvaril v dolgoletnem skladateljskem obdobju, je bila tudi izvedena, nekatera zadnja dela pa so bila po umetnikovih besedah napisana tudi le za v predal, za dušo.
V začetnih letih Jelinčičevega šolanja je bil del ozemlja, tudi Postojna, še del cone B. Politično-geografska razdeljenost je botrovala temu, da je v obdobju prvega letnika nižje gimnazije živel v Starem trgu in se večkrat vračal domov na Rakek, kjer živi še zdaj, kar peš, saj so bile prometne povezave v 40. letih še zelo slabe. Že takrat je igral harmoniko kot samouk in nato še klavir. Drugi letnik gimnazije in hkrati tudi glasbeno šolo je obiskoval v Postojni, vendar je zaradi hitrega napredka pri pouku klavirja trikrat tedensko obiskoval Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer je ostal do zaključka oz. vpisa na akademijo, gimnazijske izpite pa je opravil med počitnicami. Njegova učitelja kompozicije sta bila Anton Lavrin in Vasilij Mirk.
Tedanje Rakovško kulturno življenje je bilo pestro tudi na glasbenem področju, saj so na Rakeku v tedanji dvorani gostovali celo ljubljanski filharmoniki z izvedbo violinskega koncerta Ludwiga van Beethovna s solistom Albertom (Alijem) Dermeljem, vodilnim slovenskim violinistom 20. stoletja. Spremljanje vrhunskega glasbenega dogajanja in glasbenikov na domačem Rakeku je bila izvrstna priložnost in popotnica za bodočega skladatelja. V petdesetih letih preteklega stoletja je na Rakeku deloval tudi salonski godalni orkester, večkrat je gostoval tudi veliki vojaški orkester iz Postojne.
Študij kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Lucijanu Mariji Škrjancu je zaključil v treh letih in z opero Kurent z besedilom iz zgodbe Ivana Cankarja, starodavne pripovedke, pri istem mentorju zaključil še podiplomski, magistrski študij. Skladateljevi spomini na do študentov zahtevnega in cenjenega mentorja, ki je od njih zahteval tudi vsakodnevno napisan madrigal ali motet, so tudi prijateljski, predvsem v navezi z Jelinčičevim sorodnikom, slikarjem Božidarjem Jakcem, katerega sta s profesorjem večkrat obiskala.
Načrtovani študij v Londonu, kjer naj bi osem mesecev študiral pri angleškem skladatelju in pianistu Benjaminu Brittnu, je kljub že pridobljeni štipendiji preprečil vpoklic k opravljanju vojaške obveznosti, po opravljeni obveznosti pa se na študij zaradi novih razmer v tujino ni odpravil in je svojo pot nadaljeval na Glasbeni šoli Postojna, kjer je bil najprej tudi sam učenec in kasneje med študijem že polno zaposlen.
Prav pedagoško delo z otroki in mladino je spodbudilo skladatelja, da je zaradi pomanjkanja ustrezne glasbene literature napisal ogromno didaktičnih glasbenih del, originalnih del in tudi priredb, ki jih je namenil skoraj vsem inštrumentom in sestavom kot je godalni orkester ali godba na pihala. Poleg partitur za različne inštrumente so v njegovem opusu tudi zborovska dela, samospevi, trii in kvarteti, skladbe za orgle in harfo. Veliko etudam za pihala, trobila, godala je dodal svoje klavirske spremljave, ki so nastajale vsakodnevno. Njegove skladbe, napisane po naročilu in večkrat tudi 'pisane na kožo učencev', so le-ti uspešno izvajali na tekmovanjih po takratni Jugoslaviji in tudi v tujini. Žal pa vsa priložnostna dela, od skladbic za otroke do priredb in spremljav, niso ohranjena oz. so se porazgubila.
Skladatelj Jelinčič je pisal tudi dela, posvečena hčerki Barbari, violinistki (Concertino za violino in komorni orkester, Sonatina za štiri violine,…) in drugim glasbenim izvajalcem.
V njegovem opusu je poleg podiplomskega dela, opere Kurent, najti tudi druge večje glasbene oblike kot so koncerti za flavto, violino, klavir, maše za orgle, zbor in soliste. Med večjimi glasbenimi deli je tudi Križev pot, vokalno-inštrumentalno delo za več zborov, soliste, orkester, orgle in recitatorja besedila Ljubke Šorli.
Po upokojitvi na postojnski glasbeni šoli je Jelinčič poučeval klavir na rakovški podružnici GŠ Frana Gerbiča Cerknica.
O svojem ustvarjanju in dojemanju glasbe je povedal, da mu eksperimentalna glasba in 'novi zvok' nista blizu. »Glasba se je verjetno začela z ropotom, ropotanjem, čemur se nekateri skladatelji približujejo tudi danes. Obnašamo se, kot da bi izčrpali vse možnosti, ki nam jih nudita melodija in harmonija in da jih je treba zavreči. Sam zvok še ni glasba. Tisto, kar ustvarja glasbo, je logika razvoja ali razporejanja zvočnega materiala, torej oblika. Pri skladateljih mlajše generacije pogrešam ravno sposobnost kreativnega oblikovanja večje celote.«
- Orgelske skladbe, Slovenska prosvetna matica, Trst 2002, (1 partitura) - Spregovoril si mi, Gospod - zborovske skladbe, Slovenska prosvetna matica, Trst 2002, (1 partitura) - W. A. Mozart: Ave verum corpus, KV 618 - dekliški zbor in orgle, Astrum, Tržič 1996, (1 klavirski izvleček) - W. A. Mozart: Ave verum corpus, KV 618 - dekliški zbor brez spremljave, Astrum, Tržič 1996, (1 zborovska partitura brez spremljave) - W. A. Mozart: Ave verum corpus, KV 618 - dekliški zbor s spremljavo, Astrum, Tržič 1996, (1 poenostavljena partitura)
- Zvočni posnetki CD: 50 let Glasbena šola Postojna, Postojna 1996 (Sonatina za tri klarinete, Allegro, Cantabile, Rondo)
Izdaje Zveze primorskih glasbenih šol: - Suita v starem slogu [Glasbeni tisk] : za dve trobenti, rog, pozavno in tubo, 2006 - Fanfare [Glasbeni tisk] : za dve trobenti, dva rogova in pozavno, 2006 - Koncertino [Glasbeni tisk] : za trobento in godala (klavir), 2006 - Gavota [Glasbeni tisk] : za trobento in klavir, 2006 - Sanjarjenje [Glasbeni tisk] : za rog in klavir, 2006 (krstna izvedba na božičnem koncertu Godbeniškega društva ˝V. Parma˝ Trebče na Opčinah, 1995) - Tri skladbice [Glasbeni tisk] : za trobento in klavir, 2006 - Arija [Glasbeni tisk] : za rog in klavir, 2006 - Fantazija za klavirski kvartet s tremi rogovi (krstna izvedba na jubilejnem koncertu 40-letnice GŠ Sežana, 1993) - Štiri skice za klarinet in klavir (1984) - Tri bagatele za klarinet in klavir (krstna izvedba na večeru slovenske glasbe v Sežani, 1998) - Fantazija za pozavno in klavir (krstna izvedba na večeru slovenske glasbe v Sežani, 1998) - Mala suita za pozavno in klavir (krstna izvedba 9. 2. 2000 v Sežani) - Chacona za dva klarineta in klavir - Sonatina za tercet klarinetov - Tri bagatele, Elegija in Fughetta - ˝Kmetič na svet´ veselo živi˝- ljudska v priredbi za trobilni trio (krstna izvedba učencev GŠ Trebče 22.12.1995 na Opčinah) - Mala suita za trobilni kvintet (krstna izvedba z učenci GŠ Postojna, 1984) - priredba Mozartove Sonatine za mladinski trobilni kvintet (krstna izvedba z učenci GŠ Trebče na reviji ZPGŠ 1993 v Sežani) - Božična suita za trobilni kvintet - Trije samospevi na besedilo S. Kosovela za sopran in klavir - ˝Ta strašni čas˝ za bas in klavir (krstna izvedba v Sežani, 1994) - ˝Kraška jesen˝ za tenor in klavir (krstna izvedba v Sežani, 1994) - priredba Porretovega Concertina za trobento in klavir - za solista in pihalno godbo - ˝Po kraški vinski cesti˝ - venček napitnic za pihalno godbo
Literatura
- Franc Križnar: Sto slovenskih skladateljev, Vrba 1997 - Zveza primorskih glasbenih šol - Pogovor z mag. Francem Jelinčičem
|