Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
ŠTRITOF Anton Foto: Anton Štritof in kranjski občinski možje, vir: Gorenjski muzej
Galerija slik
ŠTRITOF,  Anton
učitelj

Rojen: 
6. maj 1859, Stari trg pri Ložu
Umrl:  14. april 1917, Ljubljana


Občina: 


Štritof Anton se je rodil 6. maja 1859 v Starem trgu pri Ložu. Po domače so jim rekli Glažarjevi. Očetu je bilo ime prof. Matija (r. 1806), materi Mariji (rojena leta 1828, v družini Avsec, umrla 14. aprila 1917).

Gimnazijo v Ljubljani je obiskoval od 1872 do 1879. Nato je v Ljubljani študiral klasično filologijo in kasneje nemščino na dunajski univerzi.

Leta 1880/81 je bil Anton Štritof Knafljev štipendist. Knafljeva ustanova je bila imenovana po župniku Luki Knaflju, ki je zapustil svoje premoženje za šolanje svojih rojakov. Ustanovljena je bila 6. novembra 1676 na Dunaju in je v več stoletjih svojega delovanja pomagala do univerzitetne izobrazbe okrog 1300 študentom, ki so bili rojeni na Kranjskem.

Leta 1889 je opravil usposobljenostni izpit, ki ga je moral v petih letih opraviti učitelj pripravnik. Leta 1890 je bil gimnazijski supl. v IV. okraju na Dunaju, od leta 1890 do 1895 pa na Nižji gimnaziji v Ljubljani. Od 1895 do 1900 je bil redni profesor na gimnaziji v Kranju in od 1900 do 1912 v Ljubljani na I. državni gimnaziji, hkrati je v letih med 1901 in 1906 honorarno poučeval slovenščino in nemščino na TSŠ, leta 1907 in 1908 pa na Mestnem dekliškem liceju.

Prof. Anton Štritof je bil dober pevec. Leta 1895 je ustanovil čitalniški mešani pevski zbor. V prvih letih 20. stoletja je njegovo vodstvo prevzel Vilko Rus, ki je zbor vodil več kot dvajset let. V Čitalniškem pevskem zboru so bili pobudniki za ustanovitev Glasbene šole v Kranju, ki je začela svoje delo 1. decembra 1909. Po dogovoru s čitalnico je postala podružnica Glasbene matice. Lastnih prostorov ni imela, zato je gostovala v gimnaziji, v osnovni šoli in v zasebnih hišah. Bila je prva glasbena šola na Gorenjskem.

Od leta 1912 do smrti je bil Anton Štritof ravnatelj na II. državni Gimnaziji v Kranju.

Poročen je bil z Viktorijo Juvan, rojeno 23. februarja 1861 v Idriji. Rodili so se jima trije otroci: Niko Štritof (1890-1944), Stanko Štritof (1892) in Vida Štritof (1896).

Niko je po očetu podedoval talent in ljubezen do glasbe. Bil je znan slovenski operni dirigent, dolgoletni predsednik Glasbene matice, pianist, učitelj glasbe, prevajalec opernih del in uveljavljen po priredbah ljudskih pesmi.

Anton Štritof je objavil tudi nekaj knjig in člankov. Izdal je delo O metodiškem pouku nemščine v 1. in 2. razredu ter članke Pokončna pisava, oceno Fonovega Nem. slov. slovarja, O analitično-direktni metodi pri pouku nemščine ter članke iz več različnih področij glasbe. Sestavil je tudi nekaj čitank: Slovenska čítanka za Nemce na srednjih šolah in učiteljiščih: s slovensko-nemškim slovarjem : nadaljevanje počétnice "Slovenisches Elementarbuch.

Poleg tega je že leta 1900 kot prvi poslovenil Wagnerjevo opero »Der fliegende Holländer« in ji dal primeren, poetičen naslov »Večni mornar«, ki se je do danes ohranil namesto golega prevoda »Leteči Holandec«, ki Slovencem ne bi veliko povedal.

Novo prevedenega »Večnega mornarja« sta dne 27. januarja 1900 uprizorila v ljubljanski Operi režiser Josip Nolli in dirigent Hilarij Benišek, ki je bil tista leta vodja te mlade slovenske gledališke glasbene ustanove v Ljubljani. Anton Štritof je zatem prevedel še »Tannhäuserja«, »Trubadurja« in »Manon«.

Na začetku 20. stoletja, ko je bila Avstro-ogrska monarhija že v zadnjih letih svojega obstoja, je bil na področju znanosti in kulture organiziran širokopotezno zasnovan načrt za objavo obsežne knjižne zbirke avstrijskih ljudskih pesmi z napevi. Nabiranje je spodbudil profesor klasične filologije in minister na Dunaju Wilhelm Hartel. Za urednika slovenskega dela zbirke je bil izbran dr. Karel Štrekelj, ki mu je bila zaupana tudi sestava nabiralnega odseka, kamor je bil leta 1905 izvoljen tudi Anton Štritof, zadolžen za Notranjsko. Zapisovalci ljudskih pesmi iz vse Slovenije so Odboru za nabiranje slovenskih narodnih pesmi (OSNP) pri Slovenski matici pošiljali bogato gradivo, tako je bilo do leta 1913 zbranih 11.159 ljudskih pesmi z napevi.

Že med nabiranjem je Anton Štritof želel opozoriti na pomembnost njihovega dela in je v ta namen napisal »propagandni spis« »Nabirajte narodne pesmi«, ki je bil leta 1907 objavljen v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1908.

28. februarja 2017 je bil na Gimnaziji Kranj, ob gradbenih delih, v stari avli naključno odkrit sklepni kamen, za katerim je bila niša, kamor naj bi ob odprtju nove stavbe gimnazije v Kranju 18. septembra 1897 vložili bakreno skrinjico z dokumenti. Vendar fotografija Kranja, ki je bila najdena v skrinjici, kaže, da so jo tja zazidali šele po letu 1902.

Najdba ima pomembno vrednost za slovensko šolstvo, predstavlja pa verjetno tudi najbogatejšo odkrito časovno kapsulo v Sloveniji, saj vsebuje vsaj 40 različnih dokumentov tistega časa.

Dr. Nika Leben, konservatorska svetnica na OE Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je povedala, da gre za najbogatejšo odkrito časovno kapsulo. Ni najstarejša, ima pa poseben pomen za slovensko šolstvo. Včasih je bilo običajno, da so časovne in zgodovinske mejnike pospremili s časovnimi kapsulami v obliki skrinjic ali pa steklenic.

Leta 1897 je Gimnazijo Kranj vodil ravnatelj Josip Hubad, ki je tam služboval od 1894 do 1906. Spomenico (fotografija je priložena), ki je ohranjena v rokopisu, je sestavil profesor Anton Štritof, ki je med 1895 in 1900 na Gimnaziji Kranj poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino.

Nekdanji ravnatel Gimnazije Kranj, mag. Valentin Pivk, ki se je udeležil novinarske konference ob najdbi, je povedal: »Bakrena skrinjica je v intimnem odnosu s stavbo Gimnazije Kranj, je njen del, je njena last in ji pripada, zato bi jo veljalo vrniti starim zidovom te častitljive ustanove.«

V januarju 2018 so staro časovno kapsulo vzidali nazaj, dodali pa so še eno iz današnjih dni.







Literatura
https://sl-si.facebook.com/gimkr

http://www.gimkr.si/novice/na-gimnazij-kranj-odkrili-casovno-kapsulo-120-let-potem-2017-03-08/

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi670069/#slovenski-biografski-leksikon

Cigoj Krstulović, N..2015. Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do druge svetovne ...Po avtorjih. ZRC SAZU. Ljubljana.

Samec, S.. 1964. IN MEMORIAM.V: Slovenski gledališki muzej. 1, št.1

Stanonik, M.. 2013. Folkloristični portreti iz 20. stoletja do konstituiranja slovenske slovstvene folkloristike. ZRC SAZU. Ljubljana.

Mag. Žibert, M.. 2013. Al' žlahtne kranjske tam cvetó besede (F. Prešeren): 150 let Narodne čitalnice v Kranju. Gorenjski muzej. Kranj.



Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 17.4.2020, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica