Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
DOLENEC Hinko Foto: Neznan
Galerija slik
DOLENEC,  Hinko
pisatelj
publicist
politik
pravnik
sodnik

Rojen: 
1. maj 1838, Razdrto
Umrl:  10. december 1908, Razdrto


Občina: 
Cerknica

Dr. Hinko Dolenec se je rodil kot sin veleposestnika in poštarja Antona ter Josephine De Leonelli iz Gorice. Njegova stara mama, Ana Marija Učan pl. Gutshof, je bila rojena v Cerknici.

Ljudsko šolo je dokončal v Postojni, v gimnazijo pa je hodil v Ljubljani, Gorici, Trstu in v Senju, kjer je maturiral. Svoje bivanje v Senju je opisal v »Spominih na maturo«, ki so izšli leta 1883 v Ljubljanskem Zvonu. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu ter bil 1864 promoviran za doktorja prava. Kako težko se je ločil od domačih krajev, ko je odhajal na visoko šolo, je opisal v spisu »Izza mladih let«. Neko svoje potovanje na univerzo na Dunaj pa je opisal v spisu »Fi donc maman le baron«.

Po končanem študiju je stopil v sodno službo v Ljubljani kot aktuar (sodni pisar) in julija 1866 opravil sodni izpit. V Škofji Loki se je poročil s Karolino, hčerjo velikega narodnjaka in pesnika Miroslava Vilharja. Nato je deset let (1868-1878) delal v Ložu kot sodni adjunkt.

Na to bivanje spominjajo »Spomini o Cerkniškem jezeru«, v katerih je pokazal pripovedno nadarjenost z liričnimi opisi narave, psihološko poglobljenimi človeškimi portreti in opisi živali, saj je bil navdušen lovec. V »Spominih o Cerkniškem jezeru« takoj v začetku živo in čustveno slika razgled z Obrha na jezero in Triglav: »Jezero je bilo do dobrega polno in gladko zamrznjeno. Samo ravno pod menoj se je kadilo iz talega brega. Neizmerno lep je bil ta pogled! Prav sebi nasproti vidiš Triglav in vse snežnobele vrhove, nad katerimi kraljuje ta sivoskalnati pogorski očak in sicer jih vidiš tako od tal in tako blizu, da bi rekel: Cerknica je kar na podnožju teh planin. Cerkniško jezero, Triglav in malo s poti med njima Postojnska jama, in evo ti najzanimivejše naše trojice, s tolikimi čudesi obdarjene domovine!«

V Starem trgu pri Ložu je 1871 ustanovil Čitalnico in društvu nekaj let predsedoval.

Spis »Izza mladih let«, ki je izšel 1882 je niz veselih lovskih spominov z Notranjske in Štajerske. Posebej pritegne pripoved o medvedu, ki so ga uplenili v Danah in še druge zgodbe o »poštenjakih, ki so pili, peli in zeleni gozd ljubili ter živalsko sled po snegu rajši gledali kot svilnat lišp med zidovi in drobne črke na papirju«. V stilistično najbolj dovršenem in vsebinsko najzanimivejšem spisu »O gozdu in njegovih prebivalcih« živo in zanimivo opisuje polharje, gobarje in kunarje. Hinko Dolenec je bil družabne narave, strasten lovec in navdušen ljubitelj narave. Vse te lastnosti se odražajo tudi v njegovih spisih. Poleg tega pa ga odlikuje še redek dar opazovanja narave, poglobitev v mišljenje in čustvovanje ljudstva, nazornost opisov in pristno domače pripovedovanje. Klasične so njegove »Črtice o burji«, kjer opisuje mladostne spomine na burjo, ki ga obhajajo, ko se pogovarja z njo. »Burjo imam rad in se obilokrat pogovarjam z njo,« piše, »ampak jaz znotraj v gorki sobi, ona pa od zunaj in na dobro zaprtem oknu.« Pisal je tudi podlistke v »Slov. Narodu« pod raznimi psevdonimi kot Krikec, Liberalec, itd, ki so bili večinoma politično polemičnega značaja.

Iz Loža se je 1878 vrnil v Ljubljano, kjer je bil zaradi bolezni na lastno prošnjo 1901 predčasno upokojen.

Leta 1883 je bil izvoljen za poslanca v Kranjskem deželnem zboru za okraj Postojno—Vrhniko—Lož, bil je tudi ljubljanski občinski svetnik (1883–86), nakar se je 1886 obema mandatoma odpovedal. Razlog za opustitev politične kariere je bila smrt prve soproge, ki mu je zapustila šest nepreskrbljenih otrok.

Živel je v tesnih stikih s pisatelji tedanje dobe, z Jurčičem, Levstikom, Levcem, Tavčarjem in Vilharjem; z zadnjim se je v mlajših letih živahno udeleževal narodnega preporoda Notranjske. Ivanu Tavčarju je dajal pobude za njegovo satiro »4000«. Levstik, ki je bil tudi nekoč na gradu Kalc domači učitelj njegove žene, je često zahajal v njegovo hišo in posvetil njegovemi sinu Ščitomiru (roj. 1872) pesmi »Božič odpisuje Najdihojci« in »Najdihojca palček naš«.

Iz Ljubljane se je preselil v rojstni kraj Razdrto, kjer je do smrti 9. decembra 1908 sam oskrboval veliko posestvo.

Dela:
Spomini o Cerkniškem jezeru (1881)
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh (1903)
Črtice o burji (1906)


Literatura
Enciklopedija Slovenije; knjiga 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988

https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi175541/

https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/sikcer/38082049

Dolenc, Gizela: Dr. Hinko Dolenc: pesniku notranjskih gozdov in kraške burje ob stoletnici njegovega rojstva. V: Življenje in svet: ilustrirana revija za poljudno znanstvo, leposlovje in javno vprašanje, Letn. 12, knj. 23, št. 17 (1938), str. 258-263.


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 3.12.2019, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica