KRAŠKOVIČ ,
Gregor (Matija)
|
kemik
| , |
zdravnik
| , |
balonar
| , |
letalec
| |
Rojen:
3. marec 1767,
Studenec na Blokah, Studennz, Brunndorf
Umrl:
5. januar 1823,
Pile pri Dubrovniku, Hrvaška
Občina:
Bloke
Prvi slovenski letalec, balonar (aerostat) in zdravnik, začetnik cepljenja proti črnim kozam, se je rodil na Blokah v vasi Studenec leta 1767.
Dr. Gregor Kraškovič (Krašovic, Kraschoviz, Kraskovich, Kraskowitz) ni bil samo znameniti zdravnik in kemik svoje dobe, ampak je bil prvi uspešni slovenski letalec, s svojimi 65 poleti pa eden izmed vodilnih letalcev tiste dobe.
Rodil se je na Blokah v vasi Studenec leta 1767. Balonarjev oče Jakob je bil rojen v vasi Topol na Blokah, mati Marija Mestek, za katero je bil po smrti prvega moža to drugi zakon, pa je izvirala iz Ravnika. Njegovi predniki so kmetovali na Studencu in v bližnjem Topolu že zgodaj v 16. stoletju. Kmetije so bile podložne turjaški graščini Nadlišek, graščini Ortnek ali župniji Bloke. Da je prvi slovenski balonar rojen na Blokah, dokazuje več zapisov. Kot prvi iz leta 1792, ko se je vpisal na dunajsko medicinsko fakulteto, časopisno poročilo o njegovem dunajskem poletu 20. novembra 1814, objavljeno 14. decembra 1814 v Laibacher Wochenblatt in ponatisnjeno v Laibacher Tagblatt 30. avgusta 1879, ter zapis ob njegovem pogrebu v Matični knjigi krštenih, vjenčanih, umrlih i potvrđenika (Nad)biskupije dubrovačke, Matična knjiga umrlih župe sv. Andrije na Pilama 1805.–1836 za dan 6. 1. 1823 z vpisom Kraškovičeve smrti. V zapisu Catalogus Medicinae Doctorum dunajskih rigorozov iz leta 1794 je kot Kraškovičev rojstni kraj zapisana vas Brunndorf, saj so za Studenec oz. Studenzz v začetku 19. stoletja bloški duhovniki radi uporabljali ta zapis ali celo zapis Brun.
Prvo izobrazbo mu je nudil bloški kaplan Jernej Kraševec. Leta 1782 je začel obiskovati ljubljansko začetnico nižjih študijev, ki jo je zaključi 1788. Študiral je gramatiko, nato še retoriko in fiziko. Že kot študent je začel zbirati podatke o balonih, kemiji njihove polnitve in impregnacijah. 1792 se je vpisal na študij medicine na Dunaju, 1794 opravil oba rigoroza in 1796 doktoriral. Specializiral se je za zdravljenje kožnih in spolnih bolezni. Po doktoratu je do 1798 služboval na Dunaju, kot okrajni zdravnik in fizik v Varaždinu (1799-1804) in ponovno na Dunaju (1804-1816), kjer je postal izredni član dunajske medicinske fakultete. Ukvarjal se je s porodništvom in izobraževanjem nosečnic. Takoj po prihodu v Varaždin je ukazal, da mora biti v vsaki župniji po ena izučena babica, saj je bila smrtnost novorojenčkov takrat zelo visoka. Uvedel je cepljenje proti črnim kozam (preko 1500 cepljenj), o njegovih uspehih pri cepljenju so v Londonu 1805 objavili članek v Royal Jennerian Society. Izkazal se je kot začetnik medicine dela na Hrvaškem. S tedaj novimi električnimi napravami je lajšal tegobe svojih bolnikov in se ukvarjal z rehabilitacijo gluhih in slepih oseb ter za njih načrtoval ustanove. 1808 je prevedel in objavil knjigo proti zlorabi tobaka in alkohola, ponatis je na Dunaju izdal 1817.
Kraškovič je preizkušal tako vodikove kot toplozračne balone; enega je opremil tudi s padalom. Po načrtu Lana de Terzija je uporabil štiri votle krogle, ki naj bi z vzgonom dvigovale letalno napravo v obliki majhne ladje, premazane s firnežem.
Z zdravnikom Janezom Nepomukom Mennerjem (Männer) sta leta 1808 v ogrskem Veppu spustila okrogel, s plinom napolnjen balon, ki je dosegel višino 500 m, kar je opisal tudi v svoji knjigi o zgodovini letalstva, izdani na Dunaju 1810. Istega leta sta nad dunajskim Parterjem in v Pragi nad Vltavo spuščala balone brez človeške posadke.
3. 6.1811 sta skupaj z Mennerjem v Pešti prvič letela pod vodikovim balonom. Istega leta sta letela še nad dunajskim Praterjem in nad Bratislavo na dan otvoritve državnega zbora pred številnimi obiskovalci ter med letom preučevala znake višinske bolezni zaradi razredčenega zraka. Nad Budimpešto sta z balonom spustila mačko, ki je polet preživela, kar so Madžari leta 1893 upodobili na poštni znamki. 1814 sta izvedla polet nad Dunajem v počastitev začetka Dunajskega mirovnega kongresa. Najbolj odmevni so bili njegovi leti med dunajskim mirovnim kongresom 1814/15, ki so si jih ogledale številne kronane glave.
Za zgodovino slovenskega letalstva je še posebej dragoceno, da je ljubljanski nemško pisani časopis Laibacher Wochenblatt objavil decembra 1914, torej prej kot mesec dni po poletu, natančen opis šestega poleta leta 1814 in da je s posebno opombo poudaril, da je dr. Kraskovitz »rojen Kranjec«: »Poročilo o šestem poletu zdravnika Kraškovica, ki ga je pripravil z možmi z Dunaja 20. novembra 1814 ob 4. uri popoldne. »Bilo je v nedeljo, 20. novembra, oblačnega, neprijaznega dne popoldne okoli 4. ure, ko je dr. Kraškovic stopil v košaro in se je s svojim aerostatičnim strojem dvignil v zrak. Potreboval je komaj pol minute, da je prerezal gosto meglo, ki je prekrivala prestolnico skoraj nepretrgoma že tri tedne, in splaval nad njeno površino. Tu glej! Nova čarobno lepa stvaritev! Nebeški obok v najpopolnejši jasnosti, sonce in mesec sta tekmovala v najčistejšem siju, nevidno vesolje se je razkazovalo v vsej krasoti. Kolikor daleč je segal pogled strmečega zrakoplovca, so megleni oblaki prelili zemeljsko površino po oblikah gora in dolin kakor čvrsta, čudovito nagubana raznobarvna snov; le vrhovi bližnjih in bolj oddaljenih gora Ogrske in Štajerske so pobliskavali toplo in prijateljsko iz tega meglenega morja, in prebivalci odstrtega Kahlenberga in Leopoldsberga so mogli zrakoplovca natančno opazovati.
Še je stalo sonce visoko nad obzorjem in se je zdelo, kot da mežika mesecu v slovo, ko se je moral aeronavt odločiti, da bo zapustil čarobno lepo naravno prizorišče, ki ga je s svojo živahnostjo spominjalo na podoben prizor iz njegove mladosti ob Jadranskem morju.
Iz strahu, da bi ne oplazil ostrih skal Leopoldsberga ali padel v Donavo pod njim, je z levo roko zgrabil vrečo balasta, z desno pa je držal za vrvico pri ventilu, da bi se v nevarnem trenutku dvignil v višje zračne plasti ali pa bi v primeru ugodnega terena takoj spustil balon na zemljo. V tej drži je tako dr. Kraškovic pristal na otoku Schwarzlaken med Wisenbergom in Leopoldsbergom brez najmanjšega pretresa z lahkotnostjo peresa. Zvečer proti 6. uri se je dal prepeljati čez Schwarzlaken, prenočil je pri Spitzu in se je vrnil naslednjega dne čil in zdrav na Dunaj.«
V takratnem času so bili poleti z baloni na Dunaju precejšnja redkost in pravi podvigi. Vsaj šest poletov dr. Kraškoviča v začetku drugega desetletja 19. stoletja je zelo soliden začetek slovenskega letenja.
Konec maja 1816 je postal okrajni zdravnik v Kotorju in 1817 član komisije za ureditev pokopališča zunaj mesta Kotor. Med 1817 in 1818 je ponovno služboval na Dunaju, 1820 pa kot okrajni zdravnik v Dubrovniku. Julija 1822 je na otoku Mljet raziskoval podzemne detonacije na otoku Mljetu in poročal dubrovniškemu okrajnemu uradu in glavarju o domnevnih podzemnih kemijskih vulkanskih procesih.
Notranjski in slovenski balonarski pionir je umrl v Pilah, dubrovniškem predmestju 5. januarja 1823.
Literatura
Sandi Sitar. Letalstvo in Slovenci. 1, Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna. Ljubljana: Borec, 1985
Sandi Sitar, Prvi slovenski balonar, v: Prešernov koledar: za leto 2010, Ljubljana, Prešernova družba, 1960-2010, str. 156-163
Stanislav Južnič: Zdravnik Gregor Kraškovič, prvi Slovenec pod balonom (ob 200-letnici prvih slovenskih poletov), v: Kronika 2013 (1), str. 67-84
Darinka Kladnik, Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni, Ljubljana: ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2008
France Škrabec, Bloški rojak, prvi slovenski balonar, v: Bloški korak: glasilo občine Bloke, Let. 14, št. 1 (jan. 2013), str. 12-13
Martina Zakrajšek, 250-letnica rojstva Gregorja Kraškoviča, v: Bloški korak: glasilo občine Bloke, Let. 19, št. 1 (jan. 2018), str. 22-23
https://radioprvi.rtvslo.si/2019/02/na-danasnji-dan-1328/
https://sierra5.net/novice-novo/novice/item/1545-zac-etki-slovenskega-letalstva-baloni
https://evarazdin.hr/nasim-krajem/slovenski-pionir-letenja-balonom-i-lijecnik-uveo-je-cijepljenje-u-varazdin-prije-vise-od-200-godina-366674/