BRENCE,
Janez
|
duhovnik
| , |
teolog
| , |
publicist
| , |
sadjar
| |
Rojen:
4. maj 1818,
Dovje
Umrl:
28. april 1870,
Unec
Občina:
Cerknica
Na Dovjem se je 4. maja 1818 rodil duhovnik, filozof, šolnik, sadjar in publicist Janez Brence.
Leta 1833 je v Celovcu končal normalko in tri razrede gimnazije; ostale razrede gimnazije, filozofijo in bogoslovje pa je v letih 1833–1842 obiskoval v Ljubljani. Že v študentskih letih se je zanimal za narodno delo. V vseh službah se je zavzemal za ustanovitev in razvoj šolstva, iz katerega je skušal izriniti nemškutarstvo; obenem je delal na pospeševanju in izboljšanju sadjarstva. Bil je domoljub, kar je kazal tudi tako, da je naročal domače časnike zase in za druge ter kot član pristopal v slovenska društva.
Najprej je kot kaplan služboval v Studenem do 1843 in od 1843 do 1849 v Bohinjski Bistrici. Bil je med pobudniki ustanovitve šole, ki je bila sprva v zasebni hiši v Bohinjski Bistrici. Pouk se je začel leta 1849 in Brence je bil prvi učitelj. Leta 1849 je bil poslan v Tržič, vendar je zbolel, zato se je začasno upokojil. V tem obdobju je stanoval v Hrašah. Med letoma 1849 in 1851 je v Zgodnji Danici objavil več dopisov o šolski problematiki in eno pesem.
Po izboljšanju zdravja je prevzel mesto kaplana v Planini, kjer je ostal do leta 1852. Služboval je še v Komendi (do 1857), kjer je nadaljeval poučevanje. Najprej je učil v kaplaniji, kasneje pa v graščini. Redna šola se je začela z njegovim prihodom leta 1852. Od leta 1857 do 1860 je kot kurat delal v Podkraju. Tudi tu je kmalu po prihodu ustanovil šolo v zasebni hiši.
Nato je prevzel župnijo Uncu, kjer je ostal 10 let do svoje smrti. Leta 1862 je na Uncu pripomogel h gradnji novega šolskega poslopja. Šola na Uncu ima dolgo in bogato zgodovino. Leta 1855 so vaščani organizirali prvi pouk v vasi, leta 1857 pa je bila šola uradno ustanovljena. Šolska zgradba je bila zgrajena leta 1864 in v njej poteka pouk še danes.
Hkrati z zavzemanjem za širjenje slovenskih šol se je Janez Brence trudil tudi za izboljšanje in uvedbo sadjarstva. Predlagal je, da bi morala vsaka šola dobiti prostor, kjer bi se učenci učili vzgojiti sadna drevesa, presajati rastline in jih oskrbovati. Bil je naročnik domačih časnikov in član več narodnih društev. Janez Brence je imel že v Bohinjski Bistrici drevesnico. Leta 1866, ko je služboval na Uncu, je avstrijska vlada tudi denarno podprla njegovo zamisel o uvajanju sadjarstva.
V vseh krajih je uvajal nedeljske šole za odrasle ter jih poleg šolskih predmetov navajal k lepemu vedenju in moralnemu življenju. V pridigah je poudarjal pomen šole, se zavzemal za slovenščino in naročal domače časopise.
Tudi njegov brat, Jernej Brence, je bil narodni buditelj in organizator šolstva (na Tržaškem).
Umrl je 28. aprila 1870 na Uncu. Iz njegove zapuščine je Davorin Pintar v Zgodnji Danici leta 1872 objavil Slovo iz Bohinjske Bistrice in Govorček za male slavnosti šolskega leta.
• Šola v Srednji vasi v Bohinji, Zgodnja Danica, 1849, 231.
• Cerkven ogovor 30. kimovca 1849 na Bistrici v Bohinji o začetku šole zglasen, Zgodnja Danica, 1849, 337–339.
• Mladenčem v izgled, Zgodnja Danica, 1849, 339–340.
• Nekaj od šole, Zgodnja Danica, 1851, 136–137.
• Šolska poskušnja na Bistrici v Bohinju 21. maliga serpana 1851, Zgodnja Danica, 1851, 140–142.
• Nekaj od šole v Planini na Notranjim, Zgodnja Danica, 1851, 201.
Literatura
https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20200509/C/200509807/janez-brence-in-sola-v-zasebni-hisi
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi149017/