Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
OBREZA Adolf Foto: Neznan
Galerija slik
OBREZA,  Adolf
politik
deželni poslanec
državni poslanec
župan
trgovec
posestnik

Rojen: 
7. september 1834, Gorica, Italija
Umrl:  26. september 1886, Cerknica


Občina: 
Cerknica

V Gorici je dokončal pet razredov gimnazije in se nato preselil v Cerknico, kjer je po stricu podedoval hišo s posestvom.

V letih od 1860 do 1870 je bil župan v Cerknici. 12. junija 1870 je otvoril enajsti vseslovenski tabor, na katerem se je v Cerknici zbralo okrog 8.000 ljudi. Taborsko gibanje so podpirali tako mladoslovenci kot staroslovenci. Poleg splošnih zahtev po Zedinjeni Sloveniji v eno skupno celoto so zahtevali tudi vpeljavo slovenskega jezika v vse urade in šole, razširitev samouprave pri občinah in opozarjali na lokalne probleme.

V kranjskem deželnem zboru je kot poslanec deloval v letih od 1874 do 1977. Med 1884 in 1886 je zastopal kmečke občine Cerknica, Lož, Postojna, Logatec, Senožeče in Bistrica. Bil je član šolskega odseka, izvoljen kot namestnik v deželno komisijo za uravnavo zemljiškega davka, finančnega in gospodarskega odseka. Govoril je večinoma le kot poročevalec odsekov. Leta 1877 je v deželnem zboru zahteval, naj se v Cerknici ustanovita okrajno sodišče in davkarija, oziroma vsaj izločitev Cerknice iz logaškega sodnega okraja in dodelitev Ložu.

V dunajskem državnem zboru je deloval od 1879 do smrti 1886. Kot poslanec je po vstopu v t. im. Hohenwartov klub grofa Karla von Hohenwarta, ki je leta 1871 prepovedal taborska zborovanja na Slovenskem, deloval v železniškem, pristojbinskem, užitninskem in borznem odseku. Zavzemal se je za gradnjo železnice Ljubljana-Karlovec in za zakonski načrt glede privolitve in pogojev za kamniško železnico in za železniško zvezo Trst-Hrpelje.

Podpiral je Liechtensteinov in Lienbacherjev predlog o spremembi šolskega zakona in znižanju šolske obveznosti.

Med leti 1880 in 1884 je izdal pet poročil o svojem delovanju v državnem zboru. V njih je hvalil tedanjo avstrijsko vlado Karla Hohenwarta in Eduarda Taffeeja ter Andreja Winklerja, deželnega predsednika Kranjske, ki se je kot eden redkih narodnozavednih Slovencev v vodstvu zavzemal za enakopraven položaj Slovencev in slovenskega jezika v deželi.

V Slovenskem narodu je objavil članka Trgovinske napake pri južnej železnici in Najdba poganskega pokopališča blizu trga Cerknice.





Literatura
https://sl.wikipedia.org/wiki/Adolf_Obreza

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi392832/

Pirjevec, Avgust: Obreza, Adolf (1834–1886). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi392832/#slovenski-biografski-leksikon (11. april 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

www.cerknica.si/Files/eMagazine/31/42821/Slivniski%20pogledi_21_www.pdf

Srečko KRESE: Naprej zastava slave, Celje 1990


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 2.10.2018, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica