TURŠIČ,
Aleksandra - Sanda
Rojena:
14. oktober 1940,
Goražde, Bosna in Hercegovina
Umrla:
,
Občina:
Loška dolina
Rodila se je 14. oktobra 1940 v edini bolnišnici tedanje Drinske banovine v Goraždu v bližini Foče v Bosni, kjer je do izbruha druge svetovne vojne v Jugoslaviji služboval njen oče, vojak starojugoslovanske vojske. Oče Slovenec in mati Švabica, pripadnica nemške narodne manjšine iz Bačke v Vojvodini, sta s hčerko Aleksandro ob izbruhu vojne pribežala na Štajersko, kjer sta se jima rodila še druga hči in sin. V Mariboru je po nižji gimnaziji leta 1959 končala učiteljišče in tudi dramsko šolo. Poučevala je na enooddelčni šoli v Babnem Polju in na osnovni šoli v Starem trgu pri Ložu, kamor se je poročila. Kasneje se je zaposlila v Kovinoplastiki Lož, kjer se je kot uslužbenka tudi upokojila. V Loški dolini in v cerkniški občini je delovala kot amaterska igralka, režiserka, mentorica in kulturna animatorka. Z možem sta sodelovala pri ustanovitvi Amaterskega gledališča pri DPD Svoboda, kjer je pomagala pri izdelavi režijskih knjig in risala scene, oba sta v predstavah tudi nastopala. Kot amaterska novinarka je objavljala v lokalnih časopisih, kjer je poročala o kulturnih dogodkih. Od upokojitve je skoraj trinajst let objavljala v revijah Vzajemnost in Vzajemna, zlasti pogovore z znanimi upokojenimi kulturniki in ljudskimi umetniki.
Ob 70. obletnici smrti duhovnika in pesnika Leopolda Turšiča je leta 1997 izdala ponatis njegove pesniške zbirke Tiho veselje, kjer je pod istim naslovom objavila tudi svoje verze.
V spomin na pokojnega vnuka, mladega pesnika Roka Prevca, je bila med pobudniki za ustanovitev literarne revije ustvarjalcev Loške doline in srečanj Rokova literarna srečanja, ki je izhajala med leti 2003 in 2006.
Poezija:
Res-je (1995)
Tiho veselje (1997)
Kratka proza:
Eno samo poletje (1998)
Med Šarom in Cediljem (2003)
Neizbežnosti (2005)
Intervjuji:
Med iskrenimi ljudmi (2003)
Literatura
A. Turšič: Tiho veselje, Maribor 1997