Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
ŠUŠTARŠIČ Marko Foto: Neznan
Galerija slik
ŠUŠTARŠIČ,  Marko
akademski slikar
grafik

Rojen: 
13. november 1927, Cerknica
Umrl:  27. marec 1976, Ljubljana


Občina: 
Cerknica

Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Ljubljani, v Celju in zaradi prve svetovne vojne v pregnanstvu v Zaječaru, maturiral pa je v Celju 1947, je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Po diplomi leta 1951 se je izpopolnjeval na specialki za zidno umetnost pri profesorju Slavku Pengovu. Specializacijo je končal leta 1953. V Parizu se je strokovno izpopolnjeval iz grafike in študijsko bival na Nizozemskem v Amsterdamu in Den Haagu. Kot likovni pedagog je služboval na gimnaziji v Kranju, na eksperimentalni osnovni šoli Prule, na Šoli za oblikovanje. Med leti 1967 in1973 je poučeval na Pedagoški akademiji v Ljubljani, od 1973 do smrti kot docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.

Bil je član Skupine 53 in Grupe 69. Ukvarjal se je predvsem s slikarstvom, pa tudi z grafiko in s stenskim slikarstvom. Sprva se je naslonil na magični realizem, nato povezoval ljudsko umetnost z intimizmom in erotičnimi primesmi. Upodabljal je domišljijske kompozicije iz zaobljenih silhuet starinskega pohištva, drobnih spominkastih portretov ter erotično obarvanih ženskih aktov. Ritmično usklajena sožitja teh sestavin, ornamentalno posutih na barvne ploskve, spominjajo na nežne vzorce poslikanega baročnega pohištva v slovenski ljudski umetnosti in ob vsej sanjski trpkosti izžarevajo toplo domačnost. V zadnjem obdobju je ustvarjal figuralne prizore pred krajinskim ozadjem v slogu hiperrealizma in pop arta (Piknik, 1968; Figura v belem, 1975). Po letu 1970 je ustvaril cikel barvitejših Slikanic, kalejdoskopskih zgibank z nostalgično razgledniškimi motivi, ki označujejo tudi informacijski vdor javnega življenja v človekovo zasebnost. V svoja dela je pogosto vnašal družbenozgodovinske aktualnosti ali metafizično in eksistencialno razsežnost. Melanholična prepojenost z magičnostjo, v zamolklo barvitost nostalgično zajeta lirična fantazija in metafizična razsežnost dajejo njegovim slikam poetičen, čustveno poglobljen in meditativen značaj, kar ga uvršča med posebno duhovno občutljive slovenske slikarje.

Sprva je razstavljal s svojimi slikarskimi somišljeniki. Nato se je udeleževal tudi večjih mednarodnih in zveznih jugoslovanskih razstav, kjer je pogosto dobival nagrade. Leta 1962 so mu za njegov slikarski opus podelili nagrado Prešernovega sklada.



Literatura
Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Moderna galerija in avtorji: Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije
1950-2000, Ljubljana 2002


Glej tudi

  Nagrajenci Prešernovega sklada


Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 15.6.2010, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica