Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
WINKLER Venceslav Foto: Neznan
Galerija slik
WINKLER,  Venceslav
pisatelj
šolnik

Rojen: 
10. avgust 1907, Lokve
Umrl:  11. december 1975, Ljubljana


Občina: 
Bloke

Štirileten se je s starši preselil v Gorico, kjer je obiskoval dva razreda osnovne šole, naslednje štiri razrede pa v begunstvu v Šentvidu pri Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na ljubljanski realki. Po zaključenem učiteljišču v Ljubljani leta 1927 je poučeval po različnih slovenskih krajih, na Štajerskem in Dolenjskem in od leta 1929 v Novi vasi na Blokah. Na Blokah se je povezal s slovensko kmečko stranko, organizirano v Zvezo kmečkih fantov in deklet. Ob okupaciji Jugoslavije se je vključil v osvobodilno gibanje. Leta 1942 so ga Italijani aretirali in poslali v taborišče na Rab, kjer se je vključil v taboriščni odbor OF. Po kapitulaciji Italije jeseni 1943 je bil izvoljen za komandanta 2. bataljona Rabske brigade. Že med drugo svetovno vojno je bil načelnik oddelka za osnovno šolo pri Predsedstvu SNOS-a, po vojni je delal na Ministrstvu za prosveto LRS. Od leta 1952 je sprva deloval kot direktor pri Državni založbi Slovenije in od leta 1955 do upokojitve leta 1967 vodil uredništvo šolskih knjig in učil. Leta 1964 je bil imenovan za pedagoškega svetnika.

Sodeloval je pri pripravi čitank. Jeseni 1944 je sestavil Prvo čitanko z ilustracijami Iveta Šubica, ki jo je 1945 odobrilo Predsedstvo SNOS-a, vendar zaradi pomanjkanja in bližajočega se konca vojne ni bila natisnjena. Osnutek hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Po 1945 je delal v skupini (B. Gerlanc, J. Ribičič, A. Šavli, R. Završnik), ki je sistematično pripravljala berila in čitanke za osnovne šole. Na tečajih za učiteljske pripravnike je predaval pedagogiko in občo metodiko.

Mladinsko leposlovje, predvsem pravljice, povesti, mladinske igrice, črtice, novele in pesmi je začel pisati v študentskih letih in svoja dela, ki so preprosta, dobrohotna in vedra, objavljal do smrti. Snov je zajemal iz sveta otrok in mladine, iz vaškega in mestnega okolja, posvečal se je tudi socialni in narodni tematiki. Pisal je klasične (Trgovina sredi sveta in druge zgodbe, 1946) in sodobne pravljice (Kolesar Matejko, 1960), zgodovinske povesti (Hribčev Gregec, 1938; Mladec Dragožit, 1946; Petelinje pero, 1947), partizansko mladinsko prozo (Drejc z Višave, 1956; Pot na Lisec, 1959; Šesti mora ostati, 1965) ter povesti iz življenja mladih, ki odraščajo v mestnem in predmestnem, njim pogosto nenaklonjenem okolju (Gadje iz Šiške, 1965; Tisti iz Zelene ulice, 1967; Dolgonožci in Počasni jež, 1970). Svoja dela je objavljal tudi pod psevdonimom Peter Kovač.

Prejel je več odlikovanj: Partizanska spomenica 1941, leta 1947 Red bratstva in enotnosti II, leta 1951 Red zasluge za narod III, leta 1963 Red za hrabrost, leta 1975 Red dela z rdečo zastavo in leta 1970 Žagarjevo nagrado, državno nagrado na področju šolstva.

Dela:
Hribčev Gregec (1938)
Trgovina sredi sveta in druge zgodbe (1946)
Mladec Dragožit (1946)
Petelinje pero (1947)
Drejc z Višave (1956)
Pot na Lisec (1959)
Kolesar Matejko (1960)
Šesti mora ostati (1965)
Gadje iz Šiške (1965)
Tisti iz Zelene ulice (1967)
Dolgonožci in Počasni jež (1970)


Literatura
Enciklopedija Slovenije, 15. zvezek, Ljubljana 2001
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
V. Winkler: Petelinje pero, Ljubljana 1972 (spremna beseda Bogomila Gerlanca)


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 24.8.2010, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica