Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
JENČE Ljoba Foto: Arhiv KJUC
Galerija slik
JENČE,  Ljoba
svobodna umetnica

Rojena: 
1960, Postojna
Umrla:  ,


Občina: 
Cerknica

Za pevko ljudskih balad in drugih pesmi, pripovedovalko pravljic, zbirateljico ljudskega izročila, ki vodi šolo umetnosti pripovedovanja pravljic v Mariboru, delavnice pripovedovanja po različnih krajih in vokalne delavnice ljudskega petja, slovenski pesnik Milan Dekleva pravi, da v njenem glasu drgeta spomin.

Osnovno šolo je obiskovala v Cerknici, maturirala na Gimnaziji Postojna leta 1979 in 1982 doštudirala turizem prve stopnje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od ustanovitve leta 1974 je bila redna in aktivna tabornica, članica Odreda jezerska ščuka. Vodila je svoj vod Bolhe in v zmagovitem obdobju tudi Klateže (letnik 1966), delovala je tudi kot programski vodja na taborih ob Kolpi. V študijskem letu 1980/81 je bila predsednica Notranjskega študentskega kluba, iz katerega so prav tistega leta izšle pobude študentov, da se prepeči uresničitev Breznikovega projekta za zabetoniranje Cerkniškega jezera. V letih 1993 in 1994 je prostovoljno sodelovala pri pogovorih in projektih za oblikovanje predloga za razglasitev biosfernega področja Cerkniškega jezera pod zaščito Unesca, ki žal ni dobil pozitivnega epiloga. Leta 2005 je sprožila civilno pobudo kot protest proti pretirani eksploataciji naravne pokrajine v namene industrijske cone v Podskrajniku.

Po študiju je pet let delala v turizmu, a ko je spoznala, da je med ljudmi ob Cerkniškem jezeru še živo izročilo preteklih rodov, se je preusmerila iz ekonomije v kulturni poklic in pridobila status svobodne umetnice. Ker v Sloveniji ni šole za naravni glas, se je v obdobju od 1993 do 1998 šolala v okviru seminarjev za eterični ton in pravljičarstvo na Emerson College Anglija. Vodila je prvi slovenski Simpozij pravljičarjev 1994 Kozjak. Na osnovi raziskav terena in izkušenj sodobnega poučevanja, ki ga je spoznala v tujini, je razvila v slovenskem prostoru samosvoj način poučevanja umetnosti pripovedovanja pravljic. Raziskuje razvoj naravnega človeškega glasu v povezavi z naravo, zavzema se za vključitev ljudske glasbe, pripovedi in narečij v šolski sistem. V letih 1994 do 2004 je aktivno sodelovala in predstavila nove tehnike za glas na festivalu Idriart (Bled, Borl). Razvija medkulturni mitološki dialog starih izročil slovenskih molitvenih pesmi s tibetanskimi, estonskimi, finskimi, švedskimi izročili. Je redna članica Kulturnega etnomuzikološkega društva Folk Slovenija. Izročilo prenaša na mladi rod preko Glasbene mladine Slovenije, Bralne značke in tudi z neposrednim stikom, za odrasle pa nastopa ob zelo različnih priložnostih, bodisi v muzejih, galerijah, na odrih kulturnih domov, koncertnih dvoran, predavalnic ali tudi v naravnih okoljih, kot na primer v podzemnih jamah ali v gorah. V zadnjem času razvija povezave med petjem gregorijanskega korala in svetimi pesmimi slovenskega izročila, tako da veliko poje tudi po svetih prostorih slovenskih cerkva. Gostuje doma in v tujini.

Po navodilih Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in smernicah dr. Zmage Kumer že od leta 1988 nenehno ustvarja zvočno zbirko ljudskih pesmi Notranjske in od leta 2004 tudi Banjške planote. Je avtorica številnih radijskih oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi o ljudskem izročilu - z Notranjske osem oddaj, dve iz Lokovca, ostale iz širšega slovenskega prostora. Notranjske ljudske pesmi in viže na osnovi raziskav terena je prvič predstavila v slovenski prestolnici leta 1990 na koncertu Druga godba v Križankah pod naslovom Ljudski pevci in godci Notranjske. Istega leta je izdala istoimensko kaseto. Ljoba Jenče je prva, ki je izdala ljudske pesmi na zgoščenki in sicer leta 1992, ko je v samozaložbi izšel njen prvi samostojni album Ljudska pesem poje v meni. Leta 1995 je izdala audio kaseto Jezerci - Ljudske pesmi Cerkniškega polja, 2001 pa svoj drugi album Srčna moč - slovenske ljudske skozi praznično leto za družine. Ob obisku Njegove svetosti dalajlame 2001 je Društvo za podporo Tibetu izdalo zgoščenko Lepote modrosti - stare molitvene pesmi s tibetanskimi menihi, ki je bila razprodana in ponatisnjena 2008. Na zgoščenki Sodobna ljudska glasba na Slovenskem I je sodelovala z dvemi pesmimi skupaj z drugimi izvajalci slovenske ljudske glasbe v okviru KD Folk Slovenija, pri drugem delu pa je bila urednica in izvajalka. Jazzovski avtorski projekt Vlada Batiste Hyperborea je zaznamovala z notranjsko ljudsko Kaj pa delajo ptički. V dokumentarnem filmu o Cerkniškem jezeru Zadnji čoln Jasne Hribernik, ki je leta 2004 prejel nagrado na 7. festivalu slovenskega filma, je sodelovala kot strokovna sodelavka in prispevala avtorski vokal.

Letno izvede tudi do sto nastopov, sodeluje v medijih, vidnejša je bila državna proslava 2002, obisk dalajlame v Ljubljani 2002, nastop na razstavi tisočletja Brižinski spomeniki NUK 2004. Od nastopov v tujini pa avtorski projekt Na hrbtu ribe ob 15-letnici slovenske državnosti Finska Helsinki, Estonija Tallin, ki ga predstavi s soglasbeniki leta 2007 tudi v Dolenji vasi. Leta 1995 in 1996 je nastopala v Himalaji v Tibetu in Nepalu, 1998 v Kanadi, 2002 v Argentini, večkrat po Evropi, kot prva Slovenka nastopi na srednjeevropskem festivalu pravljičarjev 2005 v Grazu in 2009 na Dunaju. Leta 2009 je 20-letnico prvega javnega koncerta praznovala v okviru KD Folk Slovenija z vodenjem letnega koncerta v Cankarjevem domu z junaško-zgodovinskimi pesmimi slovenskega izročila Ljubljanca, Ljubljanca, oh kaj se godi ter z avtorskim večerom Meglica z jezera v Kulturnem domu Cerknica z novimi priredbami ljudskih pesmi ter z izidom pesmarice Notranjsko. Na povabilo Foruma slovanskih kultur je bila edina predstavnica Slovenije na koncertu slovanske tradicionalne glasbe Pariz - Unesco in Moskva 2010.

V šolskih učbenikih sodeluje s pristnim notranjskim izročilom in je zapolnila vrzel, ki je zevala dolga desetletja, ko Notranjske skoraj ni bilo prisotne na področju ljudskega izročila, tako je tudi prva pripeljala notranjske ljudske pevce na javni oder Slovenskega mladinskega gledališča 1989, na Drugo godbo v Križanke leta 1990 in kasneje na republiška srečanja ljudskih pevcev. Mnogim mladim je pokazala pot do izročila.

2010 je bila za svoje delo nagrajena z Zlatim taborskim priznanjem, ki ga podeljuje Občina Cerknica.

Za ohranjanje pesemske in glasbene ljudske dediščine jo je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor odlikoval z medaljo za zasluge. Državno odlikovanje je prejela novembra 2015.

Zvočni posnetki (izbor):
Lepote modrosti (2001)
Srčna moč: slovenske ljudske skozi praznično leto (2001)
Notranjsko … je šla meglica 'z jezera: dokumentarni posnetki ljudskega petja, 1957-1968 (2008)
Poslušam kovača/Lokovec: ljudske pesmi, viže in govor (2008)

Knjige:
Sedi k meni, povem ti eno pravljico: priročnik pripovedovanja pravljic (urednica zbornika) (2006)
Notranjsko: Je šla meglica 'z jezera: pesmarica dokumentarnih posnetkov ljudskega petja (urednica) (2009)
Bloke: sem šu, sem šu čez gmajnico: ljudske pesmi in pripovedi (urednica) (2010)


Literatura



Glej tudi

  Kulturno društvo Folk Slovenija
  Ljubljanca, Ljubljanca, oh kaj se godi
  Lepote modrosti
  Riba Faronika in Mandjushri
  Lesarjov maln
  Dunkeld Cathedral, Škotska


Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 17.11.2015, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica