Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
WINKLER Iztok Foto: Neznan
Galerija slik
WINKLER,  Iztok
gozdarski strokovnjak
politik

Rojen: 
22. februar 1939, Nova vas na Blokah
Umrl:  september 2013,


Občina: 
Bloke

Življenjska pot ga je iz rojstne Nove vasi na Blokah vodila na Krko na Dolenjskem, kamor je bil oče Venčeslav, učitelj in pisatelj, premeščen na osnovno šolo. Tam je obiskoval ljudsko šolo, nato pa v Ljubljani končal še gimnazijo (1957). Po diplomi na ljubljanski Biotehniški fakulteti (1963) je v Zagrebu opravil magisterij (1969) in bil 1974 promoviran z disertacijo Zasebni gozdovi v Sloveniji kot ekonomska baza lastnikov gozdov in kot objekt gospodarske politike. Iz uporabe matematičnih metod v ekonomiki gozdarstva se je specializiral na Visoki kmetijski šoli v Brnu (1970–71) ter na študijskih potovanjih po Vzhodni in Zahodni Nemčiji, tedanji Češkoslovaški Republiki ter Avstriji (1973).
Prve delovne izkušnje je pridobival v proizvodno-tehničnem sektorju Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Od 1963 je bil zunanji sodelavec Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo SRS.
Leta 1964 je postal najprej honorarni, leta 1965 pa redni asistent pri Inštitutu za ekonomiko gozdarstva in lesarstva Biotehniške fakultete. Leta 1975 je postal izredni profesor za ekonomiko gozdarstva. V letih 1978–80 je bil predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost, 1980–82 pa republiškega komiteja za kulturo in znanost. 1981 je bil izvoljen za rednega profesorja na Biotehniški fakulteti. 1982 se je vrnil na Biotehniško fakulteto, kjer je na podiplomskem študiju predaval še ekonomiko ter programiranje gozdne proizvodnje.
V strokovnem delu se je ukvarjal z ekonomiko in organizacijo gozdarstva, ekonomiko gozdne proizvodnje, gozdarsko politiko, z metodami raziskovalnega dela (uvajanje kvantitativnih metod v načrtovanje in razvojne programe) in izobraževanju v gozdarskih strokah. Posebej se je posvetil raziskovanju značilnosti in zakonitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi ter vrednotenju gozdov. Redno je sodeloval na republiških gozdarskih študijskih dnevih in na strokovnih posvetovanjih v okviru gozdarstva in lesarstva v Sloveniji.
Bil je aktiven v številnih družbenopolitičnih organizacijah, med drugim:
- stalni sodni izvedenec za ekonomiko in organizacijo gozdarstva (od 1974),
- član uredništev Gozdarskega Vestnika (1972–4, od 1978 dalje),
- član univerzitetnega komiteja ZKS (1973–8),
- predsednik Izvršnega Odbora Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo (1975–9),
- član Centralnega komiteja ZKJ (1974-1982),
- član slovenske vlade oz. Izvršnega sveta Skupščine SRS (1978-1982),
(sprva kot predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost, nato kot predsednik republiškega komiteja za kulturo in znanost),
- član habilitacijske komisije na Univerzi v Ljubljani (1978–83),
- član republiške komisije za obravnavanje gozdnogospodarskih načrtov (predsednik od leta 1985),
- sekretar (1982–86) oz. predsednik (od 1986) MK ZKS Ljubljana,
- predsednik Mestnega komiteja ZKS Ljubljana (1986-89),
- član uredništev 2. izdaje Šumarske enciklopedije (Zagreb), Enciklopedije Jugoslavije (za Slovenijo), 2. izdaje Gozdarske enciklopedije in Avstrijskega gozdarskega leksikona,
- aktiven član Gozdarskega društva Slovenije,
- član sveta Zavoda za gozdove Slovenije,
- član Delovne skupine IUFRO (International Unionof Forest Research Organizations),
- predstojnik Katedre za gozdno tehniko in ekonomiko,
- predstojnik Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete,
- član Senata in Upravnega odbora Biotehniške fakultete (1995-1997),
- prodekan za študijske zadeve Biotehniške fakultete (1998-2000),
- dekan Biotehniške fakultete (2000-2002).
Poleg pedagoškega in strokovnega dela je v letih 1979–82 vodil in usmerjal pripravo celotnega sklopa zakonodaje na področju raziskovalne in kulturne dejavnosti (zakon o raziskovalnih dejavnostih in raziskovalnih skupnostih, o SAZU, knjižničarstvu, naravni in kulturni dediščini, svobodni menjavi dela na področju kulturne dejavnosti, o samostojnih kulturnih delavcih, Prešernovi nagradi).

Pokopan je v družinskem grobu v ljubljanskih Dravljah, kjer je pokopan tudi oče Venčeslav.

 BIBLIOGRAFIJA:
• 21 monografij
• 14 učbenikov in učnih gradiv
• 25 znanstvenih člankov
• 43 strokovnih člankov
• 20 poljudnih člankov
• 12 biografij
• 38 prispevkov na konferencah
• 7 sestavkov ali poglavij v monografskih publikacijah
• 7 predgovorov, spremnih besed
• 5 polemik
• 1 intervju
• 68 poročil, elaboratov in izvedenskih mnenj
• urednik, mentor in somentor mnogih diplomskih, magistrskih in doktorskih del
Monografije:
• Ugotavljanje normativov za sečnjo in izdelavo sortimentov iglavcev (z J. Kovačem, 1966),
• Ugotavljanje normativov za sečnjo in izdelavo sortimentov listavcev (1968),
• Ekonomski položaj kmečkih gozdnih posestnikov v Sloveniji (1969),
• Gospodarnost nove tehnologije sečnje in izdelave iglavcev (1970),
• Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo (1988),
• Strokovne podlage za oblikovanje gozdarske zakonodaje (1989),
• Oddaja del in prodaja lesa iz javnih gozdov (1991),
• Aktualne dileme prihodnje ureditve gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v luči novega zakona o gozdovih in zakona o denacionalizaciji (1992),
• Kalkulacije stroškov gozdarskih del (1994),
• Cenitev gozdov in gozdnih škod (1996),
• Gozdarska politika: študijsko gradivo za visokošolski strokovni študij (1998).
Učbeniki in učno gradivo:
• Organizacija proizvodnje (1965, prevedel z E. Prevcem),
• Ugotavljanje normativov za sečnjo in izdelavo sortimentov listavcev (1968, z J. Kovačem),
• Ekonomika gozdarstva (1977, 1979, skripta, 3 zv.),
• Organizacija dela v gozdni proizvodnji (1983),
• Ekonomika gozdarstva (1994),
• Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi (1994),
• Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi: študijsko gradivo za višješolski študij (1996).
ODLIKOVANJA:
• medalja zaslug za narod (1965),
• red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1975),
• red dela z zlatim vencem (1977),
• zlata plaketa Univerze v Ljubljani (1978),
• red dela z rdečo zastavo (1986).


Literatura
 • Igor Potočnik. Prof. dr. Iztok Winkler. v: Gozdarski vestnik = Slowenische Fortszeitung = Slovenian journal of forestry : Slovenska strokovna revija za gozdarstvo. ISSN 0017-2723. - Letn. 71, št. 9 (okt. 2013), str. 418-419.
• Adamič France. "Winkler Iztok". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.
• Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 3
• Bajt, Drago. Slovenski kdo je kdo. Ljubljana: Nova revija, 1999
• Prim.: osebni podatki (z bibl); person. mapa Bioteh. fak. (Lj.); ULj II, III/2; V. Preželj in M. Zupančič, GozdV (bibl), 1979.
• http://worldcat.org/identities/viaf-305492110/
• https://www.sumari.hr/sumari/kart.asp?id=12117


Glej tudi

  Iztok Winkler: bibliografija: kronološki pregled po vrstah objav


Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 29.3.2019, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica