Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
TOMEC Ivan Foto: Vir: dLib, Ivan Tomec skupaj s prijateljem P. Kunaverjem v svoji opazovalnici v Kamniku
Galerija slik
TOMEC,  Ivan
astronom

Rojen: 
22. november 1880, Fara na Blokah
Umrl:  21. marec 1950, Ljubljana


Občina: 
Bloke

Tomec je bil prvi stalni in odlični opazovalec sonca na Slovenskem ter popularizator astronomije. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in jo dokončal v Ljubljani, kamor se je oče preselil leta 1890, a že 1892 odšel v Ameriko in zapustil mati s štirimi otroki. Tomec je med 1894 in 1898 obiskoval gimnazijo, a je zaradi slabih gmotnih razmer ni končal.

Avgusta 1899 se je zaposlil pri Finančnem ravnateljstvu in postal davčni praktikant, 1906 adjunkt, 1915 upravitelj, 1929 blagajnik, 1931 kontrolor in 1932 inšpektor. Služboval je v Ljubljani, Kranju, Kranjski Gori in Ilirski Bistrici. Leta 1918 je moral v Kamnik, kjer je ostal do upokojitve 1935, ko se je vrnil v Ljubljano.

Že v gimnaziji so ga zanimale matematika, fizika in astronomija, zato jih je kot samouk marljivo študiral tudi potem, ko je šolanje opustil. Svoje prihranke je uporabljal za nakup strokovnih knjig. Ustvaril si je bogato strokovno knjižnico, ki jo je pozneje prepustil Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Bil je naročen na več astronomskih revij, kar je bila takrat redkost. Leta 1905 je kupil refraktorski teleskop (paralaktično montiran Reinfelderjev refraktor, 68 mm). Leta 1918 si je v Kamniku na gradu Zaprice uredil astronomsko opazovalnico. Od leta 1935 dalje jo je imel v Ljubljani na dvorišču stanovanjske hiše, na križišču današnje Slovenske ceste in Pražakove ulice. Posvetil se je predvsem rednemu opazovanju Sončevih peg. Ko je ohromel, mu je podatke z refraktorja beležil prijatelj Pavel Kunaver. Znanje o Soncu, tedaj v začetnem stadiju, je izpopolnjeval s spektroskopskimi opazovanji; s posebnim, sekstantu podobnim aparatom je določeval čas do ene sekunde natančno. Na podlagi dolgoletnih opazovanj je sklepal, da število, obseg, gibanje in aktivnosti Sončevih peg vplivajo na Zemljo, predvsem na motnje magnetne igle, telegrafskih naprav, radia, polarnega sija in da so v vzročni zvezi z neurji, pa tudi s potresi. Uvedel je nove strokovne izraze.

Rezultate opazovanj Sončeve dejavnosti je pošiljal Zveznemu observatoriju v Zürich, glavnem središču za statistiko Sončevih peg, redna poročila pa v beograjsko revijo Saturn. V slovenske revije Ljubljanski zvon, Slovenec in Slovenski poročevalec je pisal kratke poljudne in strokovne članke. V dnevnem časopisju je poročal o sprotnem stanju Sončeve aktivnosti, v Koledarju Mohorjeve družbe pa o astronomskih podatkih o Soncu, Luni in planetih.

Leta 1929 je objavil članek Aus meinem Sonnenarchive v strokovnem časopisu Himmelswelt, ki je izhajal v Berlinu. Od leta 1936 je bil član Astronomskega društva v Beogradu. Tomčeve raziskave Sonca in njihova strokovna razlaga so pomemben prispevek slovenski astronomiji. Prav tako pomembno ali še bolj pa je, da se je Tomec srečal s Pavlom Kunaverjem in da sta postala prijatelja. Tomec mu je posredoval svoje opazovalne navade in izkušnje. Pavel Kunaver, ki ga imamo za neposrednega Tomčevega naslednika, jih je zavzeto privzel in pozneje postal eden od pionirjev poljudne astronomije v Sloveniji.

Tomec je objavil tri publikacije v samozaložbi:
Die Rhythmen, die Pulsationen, die Herdzone und die Fernwirkung der Sonne (Kamnik,1938);

Die Erdbeben – Sonnenbeben (Groblje, 1940), kjer je opisal svoje raziskave Sonca in njegovih peg;

Tajne našega Sonca (Celje, Mohorjeva družba, 1947).
V tej knjigi je strnil svoje obsežno astronomsko znanje. Knjiga ima tri glavna poglavja. V prvem piše, kaj je takrat astronomska znanost vedela o Soncu. Na koncu tega dela je slika refraktorja, s katerim je opazoval Sonce. V drugem poglavju, Astronomija za vsakega, poljudno opiše Sonce in Osončje s planeti ter zvezde in druge vesoljske objekte vse do zvezdnih kopic in galaksij. V tretjem poglavju pa opisuje svoje raziskave Sončevih peg, kar je že prej pojasnil v nemško napisanih publikacijah.


Literatura
 • Astronom Ivan Tomec: ob 130-letnici njegovega rojstva, v: Proteus : ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. ISSN 0033-1805. - Letn. 72, št. 7 (mar. 2010), str. 328-329

• Ivan Tomec, v: Bloški korak : glasilo občine Bloke. - Letn. 4, št. 1 (januar 2003), str. 17

• http://stanislavpirnat.si/ivan-tomec (28.10.2018)

• Boris Kham, Marijan Prosen, Viljem Ogrinc, Ivan Tomec, Pavel Kunaver v slovenski astronomiji: [prispevek slovenski samobitnosti]. Ljubljana: Jutro, 2010

• Dimnik Stanko, "Tomec Ivan". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013

• Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999, str. 279, Tomec, Ivan, avtor Marijan Prosen

• http://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2016/02/Tomec-RAD3.pdf


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 28.11.2018, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica