REPEŽIČ (REPESH),
Gašper Jožef
Rojen:
31. december 1755,
Lož
Umrl:
26. januar 1842,
Ljubljana
Občina:
Loška dolina
Njegov oče Jožef je bil sin Jakoba Filipa Repeža, organista in skladatelja. Jožef je ob krstu sina Gašperja vpisal v krstno knjigo kot Repesh. Gašper Repežič v svoji oporoki iz 1838 Jakoba Filipa Repeža izrecno imenuje kot svojega deda.
Po študiju filozofije je Repežič leta 1771 začel prakso pri »carinskem dohodarstvenem uradu« v Gorici. Čez pet let je bil nameščen v višji urad v Ljubljani. Leta 1785 je napredoval v protokolista, 1790 pa je bil ob združitvi ljubljanske bankalne uprave z graško kot registrator premeščen v Gradec. Leta 1804 je postal bankalni inšpektor v Gorici in dve leti kasneje v Ljubljani.
Ob prihodu Francozov in ustanovitvi Ilirskih provinc je moral kot kranjski rojak ostati v svoji domovini, kljub temu da je zaprosil za selitev v Avstrijo. Leta 1810 je delal v Ljubljani, nato pa bil premeščen na obmejno carinarnico na Trojane. Po odhodu Francozov, leta 1815, je bil očrnjen pri avstrijskih oblasteh. Izgubil je službo in ostal brez dohodkov, dokler mu cesar Franc I. ni po Ljubljanskem kongresu leta 1921 naklonil skromne pokojnine.
Tudi kasneje (leta 1824, 1827, 1837) je Repežič še imel težave zaradi obračunov za 1813–14, zato so mu leta 1837 zarubili vse imetje. Njegov nečak in dedič, Jan Lilleg, je šele po njegovi smrti dosegel pri cesarju odpis vsote 7719 goldinarjev, ki jo je oblast terjala od Repežiča.
Obdobje od 1821 do 1918 velja za čas prebujanja muzejske zavesti in prve začetke bolj načrtnega zbiranja – nastajala so muzejska društva. Nastajanje deželnih in mestnih ustanov je pospeševala tudi država, saj so mlade ustanove imele pomembno vlogo pri krepitvi ideje slovenstva. Leta 1821 je bila, po zgledu avstrijskih muzejev, ustanovljena prva slovenska muzejska ustanova – Kranjski deželni muzej v Ljubljani. V začetku je imel izrazito regionalni značaj, kasneje pa se je razvil v osrednjo slovensko muzejsko ustanovo. Muzej se je oblikoval s pomočjo donacij nekaterih zbirk, tudi Repežičeve. Muzeju je namreč prepustil 24 zlatih, 606 srebrnih in 1728 bakrenih novcev. Leta 1832 pa je Numizmatični kabinet od njega prejel še večji del sistematske zbirke rimskih republikanskih novcev. Za numizmatično zbirko Deželnega muzeja je bilo s tem pridobljenih 367 republikanskih novcev. Od leta 1964 je Numizmatični kabinet samostojni oddelek v okviru Narodnega muzeja Slovenije.
Gašper Repežič je po smrti zapustil tudi štipendijsko ustanovo z glavnico 2000 goldinarjev za dva študenta letno iz svojega sorodstva ali, če bi takih ne bilo, za dijake iz Loža ali ložanske fare. To štipendijo je dobil tudi E. H. Costa (100 goldinarjev letno), ko je študiral v Gradcu.
Po njegovi smrti je bilo na dražbi prodanih nekaj slik in majhna naravoslovna zbirka. Numizmatično zbirko (7 zlatih, 2793 srebrnih in 3679 bakrenih novcev od novejše do najstarejše dobe) je dedič vzel s seboj na Dunaj in jo tam prodal, ker v Ljubljani ni bilo kupca zanjo.
Historično društvo za Kranjsko je leta 1846 začelo izdajati Mittheilungen des historischen Vereins für Krain. Velik poudarek so dali življenjepisom pomembnih osebnosti. Iz teh objav je nastala stalna rubrika Znameniti Kranjci. Prve bibliografije se pojavijo že leta 1848, nato so v petdesetih letih precej pogoste, medtem ko jih je v šestdesetih letih občutno manj. Zanimivo je, koga so uvrstili med znamenite može Kranjske. Med oštevilčenimi življenjepisi je bil peti po vrsti tudi Repežičev, objavljen leta 1851. Avtor prispevka je bil E. Costa, njegov štipendist. Poleg teoretičnih člankov o zgodovini je E. H. Costa napisal tudi nekaj zgodovinskih razprav, največ za Mittheilungen. Biografija o Repežiču je bila njegov prvi prispevek.
Repežič je imel tudi dragoceno zasebno zbirko knjig, ki sta jo poznala tako Zois kot Kopitar. V Zoisovi literarni republiki Vidmar namreč navaja, da se je Kopitar Zoisu pohvalil, da je v Parizu kupil ravno takšen izvod Horacijevih del (posebna izdaja), kot jo ima Repežič doma.
Literatura
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi502234/#slovenski-biografski-leksikon
https://books.google.si/books?id=bVVLunoD2NkC&lpg=PP1&hl=sl&pg=PA48#v=onepage&q&f=false
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-55H4F27C/c87962de-fe8a-4593-908a-cd87babc3e26/PDF
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-VVWB1BXV/ab109664-74ae-4df0-9973-727c7cb0c97b/PDF
Kos, P., Šemrov, A.. 1990. Rimski republikanski novci = Münzen der römischen Republik. Narodni muzej. Ljubljana.
Vidmar, L.. 2010. Zoizova literarna republika. Studia litteraria. Ljubljana.