PODBREGAR,
Josip
|
glasbenik
| , |
železniški strokovnjak
| , |
kapelnik
| , |
godbenik
| |
Rojen:
8. marec 1880,
Velike Bloke
Umrl:
1948,
Občina:
Bloke
Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako tri razrede realke in učiteljišče. Po maturi leta 1900 je začel delati pri Državnih železnicah, nato je služboval po raznih postajah bivše beljaške, tržaške in linške direkcije. Leta 1918 je bil dodeljen najprej ljubljanski, potem pa zagrebški direkciji. Leta 1921 je bil na lastno prošnjo upokojen.
Do 1924 je živel v Metliki in v Ljubljani, kjer je zopet nastopil službo kot dnevničar pri ljubljanski in pozneje subotiški direkciji. Od 1932 je živel kot višji revident v Ljubljani.
Podbregar je priznan železniški strokovnjak, predvsem za tarife. Pod njegovim vodstvom in z njegovim sodelovanjem je anonimno izšel »Daljinar za pruge Jugoslovanskih državnih Železnica« in dva dodatka. Skupaj z bratom Dragom Podbregarjem je izdelal »Imenik železničkih stanica kraljevine SHS« (Sarajevo 1927). V Trgovskem listu (1924, št. 96–125) je objavil razpravi »Železniške blagovne tarife s posebnim ozirom na našo trgovino in industrijo« ter »Pred reformo železniških tarifov?«
Podbregar se je uveljavil tudi kot glasbenik. Skladati je začel že kot dijak učiteljišča. Ko je služboval na Koroškem, je vodil tamburaški zbor v Podravljah in prirejal slovenske narodne pesmi. Njegove skladbe, izvirne in prirejene, so ostale večinoma v rokopisih. Natisnjene so pesmi: »Dein gedenk' ich«, »Serenade«, »Es gibt ein Herz, das liebt dich still«, »Vier Schilflieder« in »Das Heidekind«. Koračnico »Hoch die Kaiserschützen!« je napisal za polk v Wellsu na Zgornjem Avstrijskem. Hrvaško akademsko društvo »Velebit« v Innsbrucku je l.1905 izdalo Podbregarjevo koračnico »Velebit«. 1919 je izšla v Dresdenu njegova opereta »Witwenzauber«. Besedilo je napisal skupaj s Franzom Rueskäferjem, glasbo pa sam. Opereto je sprejelo v program dunajsko operetno gledališče. Podbregar je bil tudi prvi kapelnik ljubljanske železniške godbe »Sloga«.
Proti koncu leta 1921 je prišel v Metliko in prevzel vodstvo metliške godbe, ki je z novim kapelnikom veliko pridobila. Godbo je vodil do leta 1924, ko je kraj zapustil. Ko so dobili nove zvonove, je zložil kantato »Metliški zvonovi« za godbo na pihala s spremljanjem zvonov. Podbregar je objavil še dva stenska koledarja: Kalendarijski tolmač (1934) in Žepni večni koledar (1938).
Literatura
Namestnik, Miroslav: Podbregar, Josip (1880–1948). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi437164/#slovenski-biografski-leksikon (11. september 2018). Izvirna objava V: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.