KRANJEC,
Janez
|
skladatelj
| , |
zborovodja
| , |
organist
| |
Rojen:
21. junij 1932,
Topol, Begunje pri Cerknici
Umrl:
20. april 2008,
Topol, Begunje pri Cerknici
Občina:
Cerknica
Organist in skladatelj se je materi Angeli in očetu Jakobu Kranjcu rodil kot četrti otrok leta 1932 v Topolu. V rojstni vasi je živel vse do svoje smrti leta 2008.
Glasba ga je spremljala - in on njo - od otroških let do smrti. Sprva je bil pevec na cerkvenem koru, mesto organista v Begunjah pri Cerknici je kot štirinajstletnik prevzel na binkoštno nedeljo 1946. leta. Ko je župnijo zapustil prileten organist, je Janez Kranjec prevzel odgovornost za petje pri bogoslužju. Bil je pretežno glasbeni samouk, leta 1957 se je izpopolnjeval za organista v Ljubljani. Nekaj časa je pel pri frančiškanih na Tromostovju pod vodstvom skladatelja Alojzija Mava. Delo organista v begunjski cerkvi je opravljal do polnočnice leta 2007, ko mu je bolezen prekrižala ustvarjalno pot.
Vse svoje življenje je ustvarjal in deloval na področju cerkvene in zborovske glasbe kot organist in skladatelj ter kot zborovodja in skladatelj več zborom na območju občine Cerknica. Moški pevski zbor Tabor je vodil 39 let, Ženski pevski zbor Begunje 15 let, osnoval je pevsko skupino Dekleta z Menišije, s katerimi je na Radiu 94 posnel nekaj avtorskih pesmi in sodeloval na prireditvi Prijatelji ostanimo prijatelji, zadnja leta pa je vodil tudi Lovski pevski zbor Bloke. Moškemu pevskemu zboru Tabor se je pridružil leta 1969 in mu ostal zvest vse do svoje smrti. Z zborom se je udeleževal mnogih prireditev doma in izven občinskih meja - na proslavah, revijah, humanitarnih prireditvah, pustovanjih, raznih praznovanjih in spominskih slovesnostih. Svoj prispevek je dal tudi k pesmi Še butalska, ki je postala hit vsakoletnega pustnega karnevala v Cerknici. Dolga leta se je zbor udeleževal Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Pesem Pojo naj ljudje, ki je postala himna pevskega tabora, je med Kranjčevimi najbolj znanimi avtorskimi deli. Za svoje najpomembnejše gostovanje pa zbor šteje tritedenski obisk v ZDA in Kanadi spomladi leta 1978, kamor je kot ambasador dobre volje med rojake ponesel slovensko pesem. Njegovo pesem Lep spomin je nate mati pojo ljudje po vsem svetu.
Navdih za pisanje besedil in skladanje melodij je našel tako v gozdu, ki ga je neizmerno ljubil, kot v povsem vsakdanjih opravilih in situacijah. Svojo ljubezen in privrženost glasbi je predal tako svojim hčeram, kot vnukom in pravnukom. Njegov skladateljski opus presega 950 skladb, več kot dvesto jih je odobrenih za bogoslužno rabo. Edini v Sloveniji je uglasbil celoten opus psalmov. Uglasbil je tudi številne pesmi drugih avtorjev (France Balantič, Marička Žnidaršič …).
V svojem glasbenem ustvarjanju in delovanju je ostal politično neopredeljen in je deloval v dobro notranjskega človeka v vseh režimih, kar dokazujejo tudi številna prejeta posvetna in cerkvena priznanja. Leta 2007 je za svoje skladateljsko in orglarsko delo prejel visoko cerkveno priznanje, odličje sv. Cirila in Metoda. Za svoje dolgoletno bogato glasbeno udejstvovanje na glasbenem področju je prejemal številna občinska priznanja, katerih krona je ta, da je leta 2006 postal častni občan Občine Cerknica.
Dela:
• Avdio kaseta 1995: Notranjska v pesmi (Moški pevski zbor Tabor (1970-1995)), zborovodja Janez Kranjec
• Avdio kaseta 1995: Pojmo kristjani ( Moški pevski zbor Tabor (1970- 1995)), zborovodja Janez Kranjec
• CD 2014: Lepa moja Notranjska (Moški pevski zbor Tabor), zborovodja Janez Gostiša
Avtorske pesmi (izbor):
• Pojo naj ljudje
• Lep spomin (je nate mati)
• Slovenija
• Lepa moja Notranjska
• Vprašal sem dekle
• Polharska
• Na Notranjskem
• O, Menišija
• Res lepa, najlepša je hiša slovenska
• Nisem te še nehal rad imeti
• Še butalska
Literatura
Podatki Viktorije Turšič