Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
JANEŽ Stanko Foto: Arhiv KJUC
Galerija slik
JANEŽ,  Stanko
pisatelj
prevajalec
publicist
kritik
literarni zgodovinar
pedagog

Rojen: 
30. marec 1912, Rakek
Umrl:  19. januar 2000, Ljubljana


Občina: 
Cerknica

Stanko Janež se je rodil v delavsko-kmečki družini na Rakeku, kjer se je njegov oče zaposlil pri železnici. Očetova služba mu je omogočila šolanje v Ljubljani. Že kot gimnazijec in kasneje kot študent se je navzel komunističnega duha, preučeval marksistično literaturo in se aktivno povezal z delavskim gibanjem. Leta 1933, ko so se vršile aretacije notranjskih komunistov, je bil v Ljubljani obsojen na šest mesecev strogega zapora in na petletno izgubo političnih pravic. Še ob prihodu iz zapora je bil pod stalnim policijskim nadzorom, vendar je kljub temu objavljal črtice.

Leta 1935 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od 1938 je poučeval na ljubljanski trgovski šoli. Med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF v Ljubljani, kjer je po vojni poučeval ruščino na Ekonomski fakulteti. Po letu 1954 je bil lektor za slovenščino in bibliotekar v Sarajevu, od 1962 do 1966 je spet poučeval v Sloveniji.

Že kot študent je pisal socialno-realistične črtice, večinoma so izhajale pred vojno, nekatere pa je izdal tudi kasneje. Črtice, značilne za čas, v katerem so nastajale, izražajo avtorjevo osebno doživljanje dogodkov, ljudi in predvojnega družbenega življenja v obdobju gospodarske krize. Pisal je tudi književne ocene in poročila, predgovore in komentarje k prevedenim knjigam, članke o kulturnih dogodkih.

V slovenski jezik je prevajal predvsem iz ruščine (Ruska klasična proza, 1948) in tudi iz češčine, nemščine in srbohrvaščine ter iz slovenščine v srbohrvaščino. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje Prešerna, Seliškarja, pripravil je madžarsko antologijo slovenske literature, sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah z gesli o slovenskih avtorjih. Obravnaval je slovenske književnike ter napisal Pregled zgodovine jugoslovanskih književnosti I: Slovenska književnost (soavtor M. Ravbar, 1953), ki je z delno spremenjenim naslovom doživel več izdaj, prav tako tudi knjiga Vsebine slovenskih literarnih del (1959).

Dela:

Proza:
Pot v prostost (1992)

Literarna zgodovina:
Pregled zgodovine jugoslovanskih književnosti I: Slovenska književnost (soavtor Miroslav Ravbar) (1953 in več dopolnjenih izdaj)
Vsebine slovenskih literarnih del (1959 in več izdaj)
Pregled jugoslovanske književnosti (soavtor Miroslav Ravbar) (1960 in več izdaj)
Fran Levec (monografija) (1980)
Slovenska mladinska proza (1993)
Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. Ljubljana z okolico (soavtor) (1993)



Literatura
Notranjski listi II, Cerknica 1981
Četrta stran trikotnika: znameniti Slovenci in slovenska društva v Bosni in Hercegovini: 1878-2000 (uredil Stanislav Koblar) (2007)



Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 24.12.2013, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica