HRIBAR,
Janez
|
minister
| , |
politik
| , |
narodni heroj
| , |
poslanec
| |
Rojen:
3. september 1909,
Lož
Umrl:
23. oktober 1967,
Vrhnika pri Ložu
Občina:
Loška dolina
Kot edini otrok je bil rojen v kmečki družini v Ložu. Zaradi materine bolezni je bil močno navezan na očeta, ki mu je privzgojil voljo do dela in miselnost, da morata biti povsod prva. Tako je že kot osnovnošolec slovel kot najboljši učenec v celotni šoli. V mladih letih je sodeloval v godbeni in dramski sekciji Gasilskega društva Lož.
Ko se je maja 1934 iz zapora vrnil čevljarski mojster France Strle - Nino, obsojen v procesu proti notranjskim komunistom, se je Hribar vključil v aktivno politično dejavnost pod vplivom KP. Bil je soorganizator in član Društva kmetskih fantov in deklet ter kmečko-delavskega gibanja na Notranjskem, ki je s svojo listo kandidatov doseglo zmago na občinskih volitvah leta 1936 in 1938 v občini Stari trg in v mestni občini Lož. Leta 1939 je bil sprejet v članstvo KPS. Skupaj z drugimi slovenskimi revolucionarji je bil na začetku leta 1941 konfiniran v srbsko Ivanjico. Ob razpadu stare Jugoslavije in po okupaciji je bil med prvimi organizatorji zbiranja orožja in vojaške opreme, že junija 1941 pa je kot prvi v Loški dolini stopil v ilegalo, kjer so ga poznali pod partizanskim imenom Tone Pogačnik. Bil je politični komisar Notranjskega in Krimskega odreda, namestnik komandanta in politični komisar Šercerjevega bataljona, namestnik političnega komisarja XIV. divizije, politični komisar XVIII. divizije, IX. in VII. korpusa. Na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1943 je bil izvoljen v plenum OF (SNOO) in v slovensko delegacijo za drugo zasedanju AVNOJ-a v bosanskem Jajcu.
Po vojni je opravljal več pomembnih družbeno-političnih funkcij. V Narodni vladi Slovenije je bil leta 1945 minister za kmetijstvo, nato do leta 1949 minister brez listnice in predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (1950-51). Od 1945 do 1966 je bil več let član najvišjih organov ZKS, ZKJ in SZDL Slovenije. Več mandatnih dob je bil zvezni in republiški poslanec. S sodelavci je bil pobudnik za ustanovitev podjetja Kovinoplastika Lož, ki se je na začetku delovanja novembra 1954 imenovalo Obrtno kovinsko podjetje Lož. Po njegovi zaslugi so na Ulaki postavili spomenik NOB, grobnico 500 žrtvam, borcem in talcem.
Bil je narodni heroj in nosilec Partizanske spomenice 1941. Za svoje delo med in po NOB je bil odlikovan še z redom narodne osvoboditve, z redom partizanske zvezde z zlatim vencem, z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, z redom za zasluge za narod II. in II. stopnje, z redom za hrabrost in z redom republike z zlatim vencem. Odlikovala ga je tudi LR Poljska. Nanj spominja doprsni kip pred Kovinoplastiko v Ložu in poimenovanje osnovne šole v Starem trgu.
Literatura
Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, 1990
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Notranjski listi I, Stari trg pri Ložu 1977
Notranjski listi III, Cerknica 1986