Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
ŠEGA Vinko Foto: arhiv Vinko Šega
Galerija slik
ŠEGA,  Vinko
duhovnik
pisatelj
prelat

Rojen: 
29. maj 1917, Grahovo
Umrl:  15. junij 2013, Ljubljana


Občina: 
Cerknica

Rodil se je kot četrti od devetih otrok. Dva brata mu je vzela druga svetovna vojna, najmlajša dva pa sta bila žrtvi povojnega maščevanja. Za duhovni poklic pri sestrah usmiljenkah sta se odločili tudi sestri.

V duhovnika ga je 4. julija 1943 v ljubljanski stolnici posvetil škof dr. Gregorij Rožman. Po novi maši je bil imenovan za kaplana v Kočevju, a je zaradi vojnih razmer najprej deloval v domači župniji, kjer je doživel nemško bombandiranje in 24. novembra 1943 znameniti partizanski napad na domobrance, v katerem je tragično umrl tudi pesnik France Balantič.

Leta 1946 je bil imenovan za kaplana in poslan k dekanu Karlu Gnidovcu v Žužemberk.

21. maja 1952 ga je komunistična oblast zaprla najprej za dvajset dni, nato pa je ostal v zaporu v Novem mestu do obsodbe 12. septembra 1952. Obsojen je bil na pet let zapora, ki ga je prestajal v Novem mestu, Ljubljani, na Igu, v Mariboru in Rogozi. Pogojno je bil izpuščen 12. julija 1956. Za obsodbo je bil glavni dokazni material za delovanje proti državi pismo, ki ga je poslal prijatelju, župniku s Planine, in v katerem humorno pripoveduje, za koliko je bil v enem letu upravno kaznovan. Šega je zapisal, da je dobil dvajset dni "dopusta" (zaporne kazni) in 17 tisoč din "nagrad" (denarne kazni). S to izjavo naj bi zasmehoval takratno ljudsko oblast. Dogajanja je opisal v knjigi Dano tisto uro, ki jo je izdal ob svoji diamantni maši leta 2008. V spominih je zelo preprosto opisano, kako je oblast nagajala duhovščini, kakšne banalne prekrške so si izmišljevali in jih kaznovali kot huda kazniva dejanja.

Škof Vovk ga je imenoval za župnijskega upravitelja na Suhorju, kjer je deloval do leta 1967. Tja je prišel v težke razmere, saj je bilo župnišče porušeno, ljudje pa prestrašeni zaradi pobojev med vojno. Dolgo časa je bival v zvoniku, saj za gradnjo ni dobil dovoljenja, prav tako ne, da bi najel hišo v bližini. Učilnico je imel v zakristiji, kuhinjo pa v nekdanjem hlevu. Šele čez nekaj let, ko se je začelo ozračje tajati in ko so turisti čudno gledali župnika v zvoniku, je oblast dovolila, da si je uredil župnišče. Nato je bil prestavljen za župnika v Šmartno pri Litiji, od koder je soupravljal še župnijo Javorje in opravljal tudi službo dekana. Tam je ostal do leta 1981. V letih od 1981 do 1990 je bil župnik v Šentlovrencu na Dolenjskem in zatem do leta 2011 župnik v Robu pri Velikih Laščah, čeprav bi se lahko že prej upokojil, vendar je pastoralno službo sprejel, ker sicer kraj ne bi imel duhovnika.

9. novembra 2008 je imel v župnijski cerkvi v Grahovem diamantno mašo, 65 let duhovništva. Star 94 let je umrl junija 2013 v Duhovniškem domu v Ljubljani, kjer je kot oskrbovanec preživel zadnji dve leti svojega življenja. Pol meseca po smrti, 4. julija 2013 bi praznoval železni jubilej, 70 let mašništva. Pokopan je v Robu pri Velikih Laščah.

Po smrti so izšle njegove pravljice z naslovom Na obronkih suhega jezera. Pravljice, ki si jih je zapomnil od očeta, ko jih je pripovedoval ob topli peči ali pri lažjem delu, je posredoval sojetnikom. Z njimi so si v zaporu lajšali duše in krajšali čas. Nekatere so bolj versko obarvane, druge manj, a polne življenjskih naukov, humorja, folklore ali celo strašljive.

Za svoje opravljanje duhovniške službe je prejel več priznanj:
- 10. junij 2000 - priznanje Občine Velike Lašče za delo na pastoralnem področju in za prizadevanja pri obnovi sakralnih spomenikov.
- 11. junij 2005 - častno občanstvo Občine Velike Lašče za predano in zgledno služenje v župniji Rob.

Za zvestobo Cerkvi v času preganjanja in stisk ter požrtvovalnega služenja na zahtevnih župnijah ga je na predlog dekanijskih duhovnikov in tedanjega nadškofa dr. Franca Rodeta papež Janez Pavel II. leta 1998 imenoval za papeškega častnega prelata.


• Dano tisto uro - spomini na hude čase (2008)

• Na obronkih suhega jezera - pravljice (2014)


Literatura
https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/avtor/vinko-sega
http://www.obrazisrcaslovenije.si/Oseba/OsebaId/668
http://radio.ognjisce.si/sl/dec_2009/utrip/374/
Na obronkih suhega jezera: pravljice. Ljubljana: Družina, 2014
Dano tisto uro: spomini na hude čase. Ljubljana: Družina, 2008


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 15.10.2018, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica