KENIČ,
Andrej
Rojen:
14. november 1884,
Grobišče pri Postojni
Umrl:
4. marec 1965,
Rekek
Občina:
Cerknica
Andrej Kenič se je rodil 14. 11. 1884 v Grobišču pri Postojni, umrl pa je 4. 3. 1965 na Rakeku, kjer je s svojo ženo Ivo tudi pokopan.
Očetu Antonu, kmetu kajžarju, in materi Antoniji Milharčič iz Grobišča 21 sta se rodila sinova Andrej in Franc ter hčerka Marija. Andrej se je poročil z Ivo Gorup (poštno uradnico) rojeno 2. 4. 1893 iz Žej 1, hčerko Ivana Gorupa in Ivane Maver. V času službovanja na Uncu je stanoval v šolskem stanovanju na Uncu. Po upokojitvi sta se preselila v hišo na današnji Gasilski ulici (Košmeljeva hiša).
Učitelj: Po končanih treh razredih I. državne gimnazije v Ljubljani, se je v letih 1900 – 1904 šolal na državnem učiteljišču v Ljubljani. Zrelostno izpričevalo za ljudske šole je opravil 5. 7. 1904 in bil s tem proglašen sposobnim za provizorično nameščanje kot podučitelj ali učitelj na javnih ljudskih šolah z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Ker je prejemal v času šolanja državno štipendijo (250 kron), je moral po opravljenem zrelostnem izpitu služiti šest let kot učitelj v javnih ljudskih šolah na Kranjskem. Spričevalo o usposobljenosti za ljudske šole pa je opravil 13. 11. 1906. Po službovanju kot začasni učitelj na javni trirazredni ljudski šoli v Knežaku in enorazredni na Ostrožnem Brdu je napravil, pred izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole, izpit usposobljenosti za javne šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom.
»Izvod s področnega Uslužbenskega lista«, sestavljenega po originalnih dokumentih, z dne 11. 3. 1940 kaže, da je po končanem učiteljišču služboval najprej krajši čas v Knežaku kot začasni učitelj. Od tu je bil kot začasni učitelj premeščen v enorazredno ljudsko šolo na Ostrožno Brdo, kjer je dosegel status stalnega učitelja. Na njegovo željo je bil leta 1912 premeščen v trirazredno šolo v Zagorje kot nadučitelj.
V času službovanja v Zagorju (1912–1924) je bil leta 1915 vpoklican v vojaško službo ter poslan kot črnovojnik (enote, sestavljene iz prestarih ali premladih, delno tudi invalidnih mož in fantov, ki so opravljale zaledne vojaške dejavnosti) na fronto v Galicijo, kjer je bil do konca leta 1918.
21. 10. 1924 je bil odpuščen iz učiteljske službe v Julijski Benečiji. Zaradi fašističnega pritiska se je izselil v Kraljevino SHS. Za krajši čas je bil sprejet v učiteljsko službo v osnovno šolo v Planini pri Rakeku. Sledila je premestitev za stalnega šolskega upravitelja na štiri razredni šoli na Uncu. Najprej je imel status kontraktualnega učitelja (odpuščeni slovenski učitelji na Primorskem – kontraktualni uslužbenci v Jugoslaviji), kot stalni šolski upravitelj pa je prisegel na Uncu 18. 3. 1926.
Pogoj je bila pridobitev Domovinskega lista, ki ga je Izdal Politični okraj Logatec, občina Rakek 25. 1. 1926. Za občino je podpisal župan Josip Steržaj. To je bila predhodna listina za pridobitev državljanstva. Državljanstvo kraljevine SHS je prejel 28. 4. 1928 in s tem postal stalni šolski upravitelj na Uncu. Na spodnjem delu dokumenta »Izvod s področnega Uslužbenskega lista«, sestavljenega po originalnih dokumentih, so tudi službene ocene za šolska leta na osnovi ocenjevalnih listov za učitelja Andreja Keniča.
Leta 1942 so ga italijanski okupatorji odslovili iz službe in je bil z drugimi moškimi učitelji z Rakeka priprt in odveden v internacijo v Treviso. Po štirinajstmesečni internaciji se je 5. 9. 1943 vrnil domovino in bil sprejet v službo na prejšnje delovno mesto.
Opravil je tudi »Učiteljski tečaj za poučevanje v kmetijsko-nadaljevalnih šolah« v Mariboru. Tečaj je opravil na Banovski vinarski in sadjarski šoli. S tem je nadaljeval tradicijo razvoja šolskega vrta na šoli, ki jo je začrtal že Ivan Poženel, nadučitelj na Uncu in Rakeku, ki je bil tudi strasten čebelar. Tudi Andrej Kenič je imel na vrtu čebelnjak. Tu je potem poučeval učence o kmetijstvu, sadjarstvu in čebelarstvu. Pri praktičnem pouku jih je med drugim učil tudi cepljenje sadnega drevja.
V arhivu so še Proračuni in Obračuni krajevnega šolskega odbora, Računi o stvarnih potrebah razredne osnovne šole, Pravilnik in Učni načrt za kmetijsko – nadaljevalno šolo, rokopisi konceptov za prepis v šolsko kroniko. Dokumenti, ki jih je pripravljal, so v večini primerov izpisani v izredno lepi in čitljivi pisavi.
Bil je aktiven šolnik zlasti po prvi svetovni vojni, deloval je v učiteljskem društvu za postojnski okraj ter v Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev JK, zlasti v odseku za sestavo slovenskih šolskih učbenikov. Tako je bil soavtor Petega berila za peti in šesti razred ljudskih šol (Trst, 1922) in Tretjega berila za tretji razred ljudskih šol (Trst, 1923). Opravljal je vrsto funkcij; bil je tajnik Podružnice Kmetijske družbe na Uncu in Živinorejsko selekcijskega društva, blagajnik SKJ Sokolskega društva, član odbora JUU sresko društvo v Logatcu. Uveljavil se je tudi kot pevovodja, čebelar in knjižničar. Po odloku šefa pokrajinske uprave je bil 1. 3. 1945 upokojen. Vendar ga je Predsedstvo narodno osvobodilnega sveta z Dekretom ponovno postavilo za začasnega šolskega upravitelja na osnovni šoli Unec. S 1. 9. 1946 je bil Andrej Kenič po 42 letih službovanja v šolstvu na lastno prošnjo upokojen. Zanimiv je prepis Uradnega uverenja, da je služil v bivši avstro-ogrski vojski od 2.2. 1915 do 28.10.918, in to pri pešpolku, ki so ga pod prisego potrdile priče Josip Ribičič, šolski upravitelj na Rakeku, ter Maks Domicelj in Edo Dekleva na Občinskem uradu na Rakeku pred županom Josipom Steržajem, ki ga je potreboval ob upokojitvi. Po upokojitvi je bil knjižničar v Ljudski knjižnici na Rakeku. Učitelja Andreja Keniča se nekateri še spominjajo kot strogega, doslednega, pa vendar pravičnega z veliko ljubeznijo do učiteljskega poklica.
Čebelar: Z eno čebeljo družino je začel čebelariti na Ostrožnem Brdu leta 1906. Član Slovenskega čebelarskega društva je postal leta 1907. Aktivno se je vključil v Čebelarsko društvo (ČD) Ilirska Bistrica. Že v letu 1910 je objavil zanimiv prispevek v Slovenskem čebelarju »Poročilo o dvodnevnem čebelarskem tečaju v Ilirski Bistrici« (SČ 1910). Drugi prispevek z naslovom »Čebelarsko pismo« (Ostrožno Brdo) je objavil v Slovenskem čebelarju leta 1912.
Po premestitvi za nadučitelja v Zagorje na Pivškem je ob Ljudski šoli postavil razmeroma velik čebelnjak. V nekaj letih tamkajšnjega službovanja je povečal število čebeljih družin na 18 AŽ panjev. Njegovo pismo »Iz Zagorja na Notranjskem«, ki ga je v času 1. svetovne vojne leta 1916 objavil v Slovenskem čebelarju, razkriva izjemnega čebelarja, močno čustveno vezanega na čebele in skrb zanje v času, ko je bil dve leti v vojaški suknji na fronti v Galiciji.
Konec leta 1924 je bil odpuščen iz učiteljske službe v Julijski Benečiji in zaradi fašističnega pritiska se je izselil v SHS. Od leta 1925 je bil postavljen za stalnega šolskega upravitelja na šolo na Uncu kjer je služboval vse do upokojitve leta 1946. Takoj se je vključil v delo Rakovških čebelarjev in že leta 1926 ga najdemo v evidenci članstva Čebelarske podružnice Laze, v katero so bili od leta 1905 včlanjeni tudi čebelarji iz rakovškega predela. Vključil se je v delo Čebelarske podružnice Laze in bil njen član do leta 1945. Na Rakeku je na Gasilski cesti kjer je stanoval, postavil na lepo urejenem vrtu ob hiši ličen čebelnjak.
Leta 1945 je Izvršni odbor organizacijskega odseka Čebelarske zadruge priredil po vseh okrajih sestanke s čebelarji. Skoraj po vseh okrajih so se ustanovile podružnice Čebelarske zadruge. Za vodstvo ustanovne skupščine podružnice na Rakeku je upravni odbor pooblastil Andreja Keniča, šolskega upravitelja na Uncu. Za predsednika ustanovljene čebelarske podružnice na Rakeku je bil imenovan Andrej Kenič. S spremembami, ki so sledile, in ustanovitvijo Čebelarske družine je postal leta 1951 Andrej Kenič tajnik te družine in funkcijo opravljal vse do leta 1959. ČD Postojna mu je leta 1963, za dolgoletno in uspešno delo v čebelarskih organizacijah izročila priznanje – diplomo za 55-letno neprekinjeno čebelarjenje. Bil je eden od aktivnejših članov v povojnem obdobju pri organizaciji in delu v ČD Rakek.
Avtor prispevka: Miroslav Juvančič
Literatura
• Osebni arhiv Andrej Kenič
• Knjiga: Kronika Čebelarstva na Rakeku (Miroslav Juvančič)
• Slovenski čebelar
• Čebelarska knjiga – Logatec
• Stare slike:1926 Unec – Učitelj Andrej Kenič (1884 -1965) in 1926 Rakek – Andrej Kenič, čebelar