BARAGA,
Andrej
|
zdravnik
| , |
kirurg
| , |
travmatolog
| , |
univerzitetni profesor
| |
Rojen:
20. december 1939,
Rakek
Umrl:
,
Občina:
Cerknica
Bil je maturant klasične gimnazije. Svojega prvega izpita na ljubljanski Medicinski fakulteti iz biofizike se spominja, kako je dvomil, da ga bo opravil, saj fizike iz klasične gimnazije ni obvladal. Ko je izpit opravil z 10, mu je to dalo zagon, da je študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani redno zaključil z diplomo leta 1964. Po 4. letniku je bil en mesec na praksi v Hamburgu. Kot specialist je bil eno leto v Kuvajtu kot konzultant-travmatolog. Kot študent medicine je šel po 1. letniku na prakso v Novo mesto, kjer se je navdušil za kirurgijo. Že prve dni mu je bilo dovoljeno šivati rane, kar je bilo za tiste čase kar normalno. Takrat se je zastrupil s kirurgijo. Bil je splošni kirurg v Novem mestu do leta 1975, potem pa je zaradi družinskih razlogov prišel v Ljubljano, čeprav se je od Novega mesta zelo težko poslovil. Od 1975 je bil zaposlen na Travmatološki kliniki Kliničnega centra v Ljubljani. Najprej je želel priti na abdominalno kirurgijo, kjer ga niso vzeli. Na travmatologijo ga je sprejel profesor Skerget. Nikoli mu ni bilo žal in še enkrat bi se odločil za enako pot, da je pristal na travmatologiji, ker se mu zdi od vse kirurgije najbolj vseobsegajoča, dejansko od glave do peta. To je kirurgija, ki pomaga zdravemu človeku zaradi nezgode, ko je nenadoma iztrgan iz aktivnega življenja. Rezultati so dostikrat razveseljivi, čeprav je pogosto tudi žalostno. Leta 1980 je opravil magisterij z delom Vpliv antibiotičnih dodatkov na rast humanih fibroblastov: prispevek k lokalnemu zdravljenju kostnih vnetij z izpiranjem.
Od leta 1986 je bil vodja Travmatološke klinike v Ljubljani. Doktorat je opravil leta 1987 z disertacijo o psevdoartrozah, nastanku lažnih sklepov (Zdravljenje inficiranih defektnih psevdoartroz ob uporabi prostega mikrovaskularnega režnja). Na Medicinski fakulteti je deloval kot izredni profesor od leta 1995 za NMP - Nujno medicinsko pomoč in Kirurgijo.
Bil je eden izmed sodelavcev pri oblikovanju gesel za Slovenski medicinski slovar, ki ga je izdala Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Študentje se ga spominjajo kot profesorja Nujne medicinske pomoči, ki jim je že v prvem letniku dal priložnost, da so okusili medicino s kliničnega vidika in jim skušal približati osnovno poslanstvo zdravnika, ki mora biti sposoben nuditi ustrezno prvo pomoč. Baraga: “Vzgoja in učenje sta del zdravniškega poklica, ne le zdravljenje...”
Dolga leta je vodil Strokovni center za prvo pomoč pri RK Slovenije. Naloga tega centra je bila spremljati in usmerjati doktrino prve pomoči. Velik pomen daje pouku Temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Pri Slovenskem združenju za urgentno medicino je bil član Častnega razsodišča in član Sveta za reanimacijo. Kot kirurg v NMP v gorah je deloval v okviru Gorske reševalne službe v Sloveniji.
V prostem času je rad hodil v hribe, nekajkrat se je s prijatelji, ki so ostali alpinisti in je z njimi v mladih letih tudi plezal, odpravil na trekinge v Himalajo, užival v budistični in hindujski kulturi, ki je povsem drugačna od naše. V Himalaji se je težko ločil od svojega poklica, saj so ga povsod oblegali domačini z zdravstvenimi težavami.
Medicinski terminološki slovar (soavtor) 1984
Prva pomoč: doma, na delu in v prostem času (soavtor) Ljubljana: Cankarjeva založba, 1993
Osnove prve pomoči za vsakogar (soavtor) Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 1994
Najnujnejši ukrepi prve pomoči (soavtor) Ljubljana: Rdeči križ Slovenije 1995, 2000
Literatura
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008