STERŽAJ,
Miroslav
|
politik
| , |
gospodarstvenik
| , |
kegljač
| , |
svetovni prvak
| , |
evropski prvak
| , |
državni svetnik
| |
Rojen:
28. februar 1933,
Rakek
Umrl:
8.11.2020,
Rakičan
Občina:
Cerknica
Miroslav oz. Miro Steržaj je bil kar 30 let član jugoslovanske državne kegljaške reprezentance. V bogati športni karieri je na 12 svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil 17 medalj (posamično, v paru in ekipno), na državnih posamičnih prvenstvih pa 37 medalj. Je prejemnik Bloudkove nagrade za vrhunske športne dosežke, leta 2012 je bil sprejet tudi v Hram slovenskih športnih junakov, ki vključuje najboljše slovenske športnike vseh časov iz različnih športnih panog.
Že kot deček je na rojstnem Rakeku med 2. svetovno vojno italijanskim častnikom postavljal keglje na kegljišču bližnje gostilne in tako zaslužil kakšno liro. V času, ko ni bilo gostov, pa so se otroci lahko pomerili med sabo. Po osnovni šoli na Rakeku se je vpisal v nižjo gimnazijo v Logatcu, s petnajstimi leti odšel v Ljubljano, kjer je leta 1950 končal takratno trgovsko akademijo. Po srednji šoli so ga kot štipendista Ministrstva za notranje zadeve z dekretom poslali na delo finančnega manipulanta v tajništvo za notranje zadeve v Ljutomeru. Službo je opravljal do leta 1953, ko je moral nastopiti vojaški rok. Po vrnitvi je opravljal službo finančnega inšpektorja v Ljutomerskem okraju. Dve leti kasneje se je zaposlil v Mlekoprometu. Ob delu je leta 1968 končal Višjo pravno šolo v Mariboru.
Njegovo življenje je najbolj zaznamovala in tudi izoblikovala športna kariera, saj je po Steržajevem mnenju za uspešno športno kariero poleg marljivega treniranja nujna tudi nadarjenost, šport mu je koristil na vseh področjih dela in življenja.
Ob prihodu v Ljutomer leta 1950 se je vpisal v nogometni in kegljaški klub, kjer je tekmoval do vstopa v vojsko leta 1953. Po vojski je začel redno trenirati in tako 1955 dosegel odlične rezultate ter se uvrstil v Jugoslovansko državno reprezentanco, kjer se je obdržal rekordnih 30 let - do leta 1985.
Z nastopom v Kranju 1957 si je priboril nastop na svetovnem prvenstvu na Dunaju. Ta nastop Steržaj omenja kot začetek dolgoletne kariere, saj je izboljšal državni rekord, ki je hkrati predstavljal tudi svetovni rekord, a takrat ni bil priznan.
Leta 1962 je prestopil v KK Branik Maribor, ki je sodil med najboljše klube v takratni Jugoslaviji, in ostal njegov član do 1977. leta. Na evropskem prvenstvu v Budimpešti leta 1964 je postal absolutni evropski prvak, kar pomeni, da je zmagal v vseh treh kategorijah (posamezno, v paru in z ekipo), leta 1965 prvak Slovenije in podprvak Jugoslavije. Na svojem petem nastopu na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Linzu je leta 1968 posegel po najvišji lovoriki, postal je svetovni prvak, s tem pa postal tudi prvi jugoslovanski in slovenski svetovni prvak v kegljanju.
Leta 1984 je zadnjič tekmoval na svetovnem prvenstvu, od tekmovalnega kegljanja se je poslovil leta 2001.
Kot član prve kegljaške reprezentance Republike Slovenije je na prvenstvu v Bratislavi leta 1992 osvojil ekipno zlato medaljo (prva zlata medalja v samostojni Sloveniji), med posamezniki pa bronasto.
Steržaj beleži tudi uspešno gospodarsko kariero. Leta 1955 je prevzel delovno mesto komercialnega direktorja v Mlekoprometu Ljutomer (današnje Pomurske mlekarne), od 1967 do upokojitve 1993 je bil direktor. V 26 letih vodenja je mlekarno posodobil in jo popeljal na mesto ene najpomembnejših sirarn v Sloveniji s še danes prepoznavnimi blagovnimi znamkami kot so Ljutomerski Ementalec, Zbrinc in topljeni sir Slovenka. Po upokojitvi je ostal v mlekarstvu in bil do leta 2003 strokovni tajnik Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije.
Steržaj je kot gospodarstvenik deloval tudi na političnem področju. Preden je vstopil v vojsko, se je leta 1953 pridružil Komunistični Partiji Slovenije, katere član je bil do 1990. Pravi, da je sodeloval tam, kjer je imel želje in možnosti za boljše sodelovanje v osnovni gospodarski sferi. Dva mandata je bil predsednik in podpredsednik občine Ljutomer (1988-1991), državni svetnik v slovenskem parlamentu (1992 in 1997), podžupan občine Ljutomer (1998-2002), član nadzornega odbora Gospodarske zbornice, 10 let tajnik Gospodarskega združenja mlekarstva ter član raznih odborov in komisij lokalne in širše skupnosti.
Že od malih nog je prepeval, bil v pevskih zborih v Ljubljani, v več zborih je pel tudi v Ljutomeru in bil leta 1965 soustanovitelj Ljutomerskega okteta. Njegov član je bil kar 45 let. Pel je kot 1. tenor, 2. tenor in bil odličen solist. V letih od 2004 do 2017 je opravljal funkcijo predsednika Kulturnega Društva Ivan Kaučič v Ljutomeru.
Z ženo Terezijo (roj. Krajnc) imata hčerko Jacqueline in sina Harryja, ki je prav tako uspešen kegljač.
Od leta 2003 je častni občan Občine Ljutomer, kjer je deloval tudi politično: kot podpredsednik, predsednik, kasneje tudi kot podžupan. Po osamosvojitvi je bil tudi član Državnega sveta.
Miroslav Steržaj je v spominu zapisan kot vrhunski športnik, skromen človek, ki s svojo življenjsko energijo, polnostjo in plodnostjo aktivnega, predvsem pa uspešnega udejstvovanja na različnih področjih, navdihuje generacije ljudi.
Nagrade, priznanja:
1964, 1965, 1967 Bloudkova priznanja
1968 Bloudkova nagrada
1981 Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije
2003 častni občan občine Ljutomer
1978 slovenski športni novinarji ga razglasijo za športnika desetletja
1999 Športna zveza Ljutomer ga je ob 50-letnici aktivnega kegljanja razglasila za športnika stoletja.
1981 nagrada Borisa Kraigherja za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke - podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije
2012 sprejet v Hram slovenskih športnih junakov
2015 razglašen za častnega predsednika Športne zveze Ljutomer
večkrat športnik leta, najboljši športnik Pomurja, Maribora in Ljutomera
Zlati kegelj KZJ in druge
častni član KZS (Kegljaška zveza Slovenije)
Literatura
Miroslav Steržaj: velikan kegljaškega športa. Ljutomer: Občina, 2017
Junaki kegljaškega športa: Zgodovina pomurskega kegljanja. Kegljaška zveza Slovenije, 2002
Slovenski kdo je kdo.1. izd. - Ljubljana: Nova revija, 1999