Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
KLANČAR Gabrijel - Jelo Foto: Neznan
Galerija slik
KLANČAR,  Gabrijel - Jelo
pisatelj
profesor

Rojen: 
12. april 1923, Ivanje selo
Umrl:  maj 2008, Ljubljana


Občina: 
Cerknica

Rodil se je v notranjski vasici Ivanje selo, ki jo je mojstrsko naslikal v svoji drugi knjigi Moja popotovanja. Oče Franc, rojen v bližnjih Lazah, se je že kot najstnik zaposlil na nekdanji Južni železnici, ki je povezovala Dunaj in Trst. Tako je družina s tremi otroki - Gabrijel je prijokal na svet kot drugi sin, kasneje se je rodila še sestrica - živela v železniški čuvajnici (vahtnci) na Koreninah nad pisateljevo rojstno vasjo. Mama Alojzija je prišla na Notranjsko iz Branika v Vipavski dolini in je kot dninarica služila po ivanjskih kmetijah. V predšolskem obdobju se je spopadal z rahitisom. Osnovno šolo je dokončal na Uncu in šolanje nadaljeval na rakovški meščanski šoli. Tik pred začetkom okupacije se je vpisal na ljubljansko učiteljišče. Šolo je zaradi okupacije in internacije v koncentracijsko taborišče v Italiji dokončal leta 1945 in se nato vpisal na študij slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Vse do svojega sedemdesetega leta je kot srednješolski oz. gimnazijski profesor poučeval po različnih slovenskih krajih. Leta 1949 je svojo službeno pot začel na gimnaziji v Kamniku, nadaljeval v Mengšu tudi kot ravnatelj, v Domžalah in skoraj desetletje v Hrastniku. V Ljubljani je poučeval na tacenski šoli RSNZ in upokojitev dočakal na današnji gimnaziji Jožeta Plečnika.

V svojem prvencu Korenine, ki ga je izdal pri sedeminsedemdesetih, je zapisal osebno in družinsko biografijo. Opisal je svoje spomine na življenje v rojstnem Ivanjem selu na Notranjskem, svoje šolanje v Ljubljani, leta preživeta v koncentracijskem taborišču in povojno obdobje. Dragocena posebnost dela so zapisi v notranjskem narečju, ki izražajo pristen duh tistega časa. Vendar so vsi dialektizmi in arhaične besede zapisane tudi v knjižni slovenščini. Slikovno gradivo je prispeval avtor sam, saj je knjigo opremil s fotografijami.

Dela:
Korenine : spomini (1999)
Moja popotovanja : akvareli notranjske vasice Ivanjega sela (2006)


Literatura
Vekoslav Grmič: Popotnica - knjigi Korenine na pot; V: Korenine, 1999
Vesna Tomc - Lamut: Knjigi Moja popotovanja na pot; V: Moja popotovanja, 2006


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 11.9.2014, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica