ČAMPA,
Jože
Rojen:
5. marec 1893,
Strmica (Benete)
Umrl:
16. oktober 1989,
Ljubljana
Občina:
Bloke
Jože (Josip) Čampa se je rodil leta 1893 na Strmici (Benete), v hiši številka 3, občina Bloke. V družini očeta Josipa in matere Rozalije se je rodilo še troje otrok, sestra Fani ter brata Franc in Janez. Ljudsko šolo je obiskoval na Blokah in v Mokronogu med leti 1899 in 1906, od leta 1907 do 1913 je obiskoval realno gimnazijo v Novem mestu. Leta 1914 je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in takoj poslan na fronto, kjer je služil do leta 1919, ko je bil odpuščen kot narednik - pisar. Nato se je zaposlil na ljubljanski pošti in junija 1919 opravil izpit za uradnika. Služboval je na Koroškem, po opravljenem izpitu najprej v Borovljah, nato je leta 1920 prevzel vodstvo pošte Rožek ob Vrbskem jezeru in pošte Sv. Jakoba v Rožu na Vrbskem jezeru. Zaradi priključitve Koroške Avstriji po plebiscitu 1920 je odšel nazaj na ljubljansko pošto, 1932 v Novi Sad in 1934 v Beograd. Od leta 1940 do upokojitve je služboval v Ljubljani. Najprej pet let na poštnem uradu, nazadnje kot poštni inšpektor, od leta 1947 pa v Splošnem stavbnem podjetju Tehnika. 1922 se je poročil z Antonijo Jan, s katero je imel dve hčerki.
Jože Čampa je bil pred prvo svetovno vojno član nacionalne mladinske organizacije Preporod, ki se je zavzemala za ukinitev Avstro-Ogrske in ustanovitev samostojne jugoslovanske države. Leto dni je bil načelnik in tajnik Sokola v Mokronogu. Deloval je tudi v Združenju poštnih uslužbencev za Slovenijo, kjer je kot predsednik in tajnik tudi urejal njihovo glasilo. Z njegovo pomočjo na mestu generalnega tajnika je Združenje jugoslovanskih poštnih uslužbencev postalo ena najnaprednejših in vodilnih sindikalnih organizacij v Jugoslaviji.
Ves čas se je ukvarjal z leposlovno in znanstveno literaturo. Njegov obširen roman Na mrtvi straži - roman z Bloške planote, prvotno naslovljen kot Ljudje in zemlja, ki je še vedno neizdan v celoti, je dokaz, kako bister in vesten raziskovalec ter opisovalec življenja preprostih kmečkih ljudi je bil Čampa. Tipkopis, ki obsega 1400 strani, je začel nastajati po drugi svetovni vojni in do leta 1980, ko je avtor prvotni naslov Ljudje in zemlja spremenil v danes znani Na mrtvi straži. Krajši izbor besedil iz obsežnega tipkopisa je izšel pod naslovom Osu ni, kozu ni, kakšna brna si pa ti? (2007). Roman je bogat vir o zgodovinski dediščini Notranjske in življenju slovenskega kmeta v začetku dvajsetega stoletja. V svojo pripoved z bogatimi opisi narave je vpel folklorne prvine, obilo narečnih besed, pregovorov, rekov in izrazov iz ljudske govorice. Obuja vrsto legend, ki jih Notranjska sploh ni poznala. Prav zaradi tega se ga je na Blokah že prijel vzdevek bloški Valvasor.
Umrl je v Ljubljani 16. oktobra 1989.
Osu ni, kozu ni, kakšna brna si pa ti? (2007)
Na mrtvi straži: roman z Bloške planote (2012)
Literatura
Milan Meden: Valvasor našega časa; V: Bloški korak, april 2009, št. 2