MILČINSKI,
Fran
|
dramatik
| , |
pisatelj
| , |
sodnik
| , |
humorist
| |
Rojen:
3. december 1867,
Lož
Umrl:
24. oktober 1932,
Ljubljana
Občina:
Loška dolina
Zgodnja otroška leta je preživel v Ložu, kjer je bil njegov oče, po rodu Čeh, davčni uslužbenec. Nato se je družina preselila v Ljubljano. Po končani gimnaziji se je leta 1885 vpisal na pravno fakulteto dunajskega vseučilišča. Študij je zaključil 1890 in kot pravnik delal v raznih krajih Kranjske (Škofja Loka, Radovljica, Litija, Brdo pri Lukovici, Idrija), od leta 1897 pa v Ljubljani, kjer je bil več let sodnik za mladinsko varstvo in prestopništvo. Na prelomu stoletij je postal intendant Deželnega gledališča v Ljubljani (1899-1901). 1907 je sodeloval pri ustanovitvi Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je od 1909 do 1923 vodil prvi mladinski oddelek v avstroogrski monarhiji. Med 1920 in 1925 je bil svetnik Stola sedmorice v Zagrebu, tedaj vrhovnega sodišča za slovensko ozemlje. Po upokojitvi leta 1925 je do smrti opravljal odvetniško prakso v Ljubljani. Z začetkom oddajanja Radia Ljubljana jeseni 1928 se je začel v etru pojavljati tudi kot humorist in pripovedovalec pravljic.
Krajše humoristične spise je objavljal že v dijaških letih v Škratu (1885) in v Rogaču (1885-1890). Med opravljanjem pravniške službe leposlovja ni pisal, dokler ni leta 1900 zaslovel s humoresko Zoper samobeležnik, kar mu je dalo nov zagon za pisateljevanje. Posamezne zgodbe je objavljal kot podlistke v različnih časopisih (Vesna, Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovan). V črticah, humorističnih novelah, povestih se je posmehoval slovenskemu meščanstvu in malomeščanstvu, politikom, kulturnikom. Mnoge pripovedi je zbral in izdal v knjižni obliki: Igračke, Muhoborci, Drobiž, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, Tokraj in onkraj Sotle. Najbolj znana je njegova zbirka humoresk o Butalcih, ki so tako kot zgodbe o skavtu Petru v knjižni izdaji izšle posthumno. V prvi vrsti je bil Milčinski humorist in satirik, njegovo pripovedništvo pa obsega tudi vzgojne povesti s socialno problematiko. Ker je kot sodnik za mladoletnike dobro poznal težave in bedo otrok, je s svojim najpomembnejšim delom Ptički brez gnezda opozoril na zanemarjanje otrok. Ob izidu povesti, ki jo je napisal po vzoru Twaina in Dickensa, je bilo delo kot vzgojna povest predvsem namenjeno odraslim, danes pa ga uvrščamo med mladinsko leposlovje. Napisal je tudi zajetno število umetnih pravljic (Pravljice, Tolovaj Mataj) in odrskih del, predvsem pravljičnih iger za mladino (Volkašin, Mogočni prstan). Literarna dela je objavljal tudi kot Fridolin Žolna, uporabljal pa je še vrsto drugih psevdonimov: Jakob Dolinar, Jakob Lazar, Milče, Fran Ložan, Zgubljen(i) sin.
Kot strokovnjak za vprašanja odklonskega vedenja otrok in mladine je objavil prve kriminološke razprave o mladostnikih na Slovenskem. Sodeloval je tudi pri urejanju gradiva za slovensko pravno terminologijo.
Nanj spominja spominska plošča na rojstni hiši v Ložu.
Dela:
humoristična proza: Igračke (1909), Zločinci (1912), Muhoborci (1912), Mladih zanikarnežev lastni životopisi (1912), Ptički brez gnezda (1917), Sϋha roba (1919), Drobiž (1921), Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (1923), Dvanajst kratkočasnih zgodbic (1924), Tokraj in onkraj Sotle in tam preko (1925), Gospodična Mici (1930)
pravljice: Pravljice (1911), Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice (1917), Zgodbe kraljeviča Marka (1923)
dramska besedila: Kratkočasna igra o prostoru za Prešernov spomenik (1904/05), Brat Sokol (1906), Cigani (1906), Iz devete dežele (1908), Volkašin (1913), Kjer ljubezen, tam bog (1913), Mogočni prstan (1923), Vesela igra o žalostni princezinji (1923)
zbrana in izbrana dela: Butalci (1948, 1975), Jurko je iskal strahu (1948), Cvetje in trnje izpod peresa Fridolina Žolne (1948), Izbrani spisi I-II (1960-61), Zbrani spisi I-IV (1978-80)
kriminološke razprave: Vzroki in pojavne oblike zanemarjenosti otrok (1905), Iz delovanja mladinskega sodnika (1910), Praktična vzgojna skrb brez vzgojeskrbstvenega zakona (1912), Stik ljudske šole z varstvenim sodiščem v brigi za zanemarjeno mladino (1912)
Literatura
Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Slovenska književnost, Ljubljana 1996
Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 2002
|