LAVRENČIČ ŠTANGAR,
Urška
|
kemičarka
| , |
predavateljica
| |
Rojena:
1. marec 1967,
Postojna
Umrla:
,
Občina:
Cerknica
Cerkničanka, ki je osnovno šolo obiskovala v domačem kraju in leta 1985 zaključila Srednjo naravoslovno-matematično šolo v Postojni, je na Univerzi v Ljubljani leta 1990 pridobila naziv univerzitetni diplomirani kemik in 1993 magistrirala iz kemije. S tezo Raziskave optičnih, strukturnih in interkalacijskih lastnosti tankih filmov za elektrokromne sklope je leta 1996 doktorirala iz kemijskih znanosti pri mentor prof. dr. Boris Orlu. Na Univerzi v Novi Gorici je bila leta 2002 izvoljena v naziv docentka za področje Anorganska kemija in leta 2008 na isti univerzi v naziv izredna profesorica za področje Kemija in višja znanstvena sodelavka.
Med leti 1990 in 2004 je bila zaposlena na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Najprej je kot mlada raziskovalka delovala v Laboratoriju za spektroskopijo materialov, kjer je opravila doktorsko raziskovalno delo s področja sol-gel materialov, po doktoratu je bila na inštitutu zaposlena kot asistentka z doktoratom in od leta 2001 do 2004 kot znanstvena sodelavka. V obdobju med 2001 in 2003 je bila gostujoča na Tehnični univerzi na Dunaju na Inštitutu za kemijo materialov s podoktorskim raziskovalnim projektom na področju mezostrukturiranih tankih plasti (Lise Meitner in Marie Curie štipendiji) in pedagoško dejavnostjo. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje je bila zaposlena v letih 2004 in 2005. Od 2001 deluje tudi na Univerzi v Novi Gorici, kjer se je redno zaposlila 2005. Bila je koordinatorka za študentske izmenjave Socrates/Erasmus na Fakulteti za znanosti o okolju, od 2007 je članica Komisije za kakovost Univerze v Novi Gorici kot predstavnica Fakultete za znanosti o okolju. Na UNG je do 2005 delala v Laboratoriju za epitaksijo in nanostrukture, delo nadaljevala v Laboratoriju za raziskave v okolju, ki ga od leta 2009 vodi. Vključena je v več raziskovalnih projektov s področja fotokatalize. Opravlja tudi pedagoško delo na UNG in kot gostujoča profesorica na Univerzi v Padovi na podiplomski stopnji.
Od leta 1998 dalje je nosilka več temeljnih in aplikativnih projektov ter bilateralnih sodelovanj. Objavila je več kot 60 znanstvenih člankov in 3 patente. Leta 2006 je prejela Zoisovo priznanje za raziskovalno delo, 2007 priznanje Slovenske znanstvene fundacije Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju in 2008 nagrado Primorski um za uspešno uvajanje vrhunskega znanja v gospodarstvo.
Je poročena in ima dva otroka.
Literatura