Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
VARDJAN Miran Foto: Neznan
Galerija slik
VARDJAN,  Miran
biolog
botanik
fitofiziolog

Rojen: 
1. maj 1919, Lož
Umrl:  15. oktober 2005, Ljubljana


Občina: 
Loška dolina

Široko razgledan botanik, ki je svoje raziskovalno delo posvetil hormonski regulaciji rasti in razvoja višjih rastlin, predvsem regulaciji dormantnosti in kalitve semen. Osnovno šolo je obiskoval v Starem trgu pri Ložu, II. državno gimnazijo pa v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je bil nekaj časa v italijanski internaciji.

Po vojni je bil zaposlen kot učiteljski pripravnik na osnovni šoli v Gorenjih Skopicah in na Sromljah pri Brežicah, predmetni učitelj in ravnatelj nižje gimnazije v Stični ter v Litiji (1953–55). Hkrati je izredno študiral biologijo na tedanji Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, 1955 diplomiral in bil istega leta izvoljen za asistenta na današnji Biotehniški fakulteti. Ker ni imel možnosti za izpopolnjevanje v fiziologiji rastlin, je 1959/60 odšel najprej v Tübingen k dr. Erwinu Jean Pierre Büningu, priznanemu raziskovalcu endogenih ritmov v povezavi z regulacijo cvetenja, nato pa za eno leto kot štipendist UNESCO na Fitotronu še v Gif-sur-Yvette pri Parizu k prof. J. P. Nitschu. Tam se je usmeril v raziskave hormonalne kontrole rasti in razvoja rastlin. Te raziskave so bile takrat zelo aktualne, saj so bili nekateri hormoni odkriti šele nekaj let pred tem. Dr. Vardjan je nato tudi v Ljubljani uvedel moderne metode dela za raziskovanje rastlinskih hormonov.

Po promociji z doktorsko disertacijo Brst kot regulator koreninskega razvoja je bil 1960 izvoljen za docenta in postal prvi predstojnik Katedre za fiziologijo rastlin, ki je bila takrat ustanovljena in v okviru katere je zasnoval raziskovalno skupino, ki je proučevala fiziologijo rasti in razvoja rastlin. 1965 je bil izvoljen za izrednega profesorja, 1966–68 je bil direktor Inštituta za biologijo, 1968 predstojnik katedre za zoologijo in fitofiziologijo, 1971–73 vodja oddelka za biologijo, 1973–75 predsednik sveta inštituta in 1978 izvoljen za rednega profesorja Biotehniške fakultete za predmet fitofiziologija.
Sodeloval je kot predavatelj ali svetovalec pri podiplomskem študiju iz gojenja gozdov in agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter biokemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in fitofiziologije na Univerzi v Novem Sadu.

Udeležil se je številnih simpozijev in kongresov, med drugimi aktivno v Parizu 1961, Orléansu 1967, Ljubljani 1969, Novem Sadu 1972, Sarajevu 1974, Stubičkih Toplicah 1975 in Izoli 1977. Bil je član strokovnih društev: Federation of European Societies of plant physiology, International association for plant tissue culture in Societe botanique de France (od 1961). Leta 1973 so rastlinski fiziologi v Jugoslaviji ustanovili Društvo za rastlinsko fiziologijo, med ustanovitelji je bil tudi prof. Miran Vardjan. Ko je bil sedež društva v Sloveniji, pa je bil njegov predsednik (1975–77). Bil je nosilec raziskovalnih nalog pri Skladu Borisa Kidriča in pri takratnem Zveznem fondu za znanstveno delo. V sedemdesetih letih je dobil ameriško-jugoslovanski projekt o regulaciji kalitve, ki je omogočil dodatno financiranje raziskovalne opreme.

Pomemben je njegov prispevek pri načrtih in programih za sodoben pouk srednješolske biologije. Z Nado Gogala je napisal učbenike Biologija: življenjski procesi – asimilacija, disimilacija in Izvor življenja, razvoj življenjskih procesov, Fiziologija rastlin: Navodila za vaje.

Objavil je poljudne članke v revijah Moj mali svet, Proteus, idr. Na radiu in televiziji je seznanjal z zanimivostmi iz življenja rastlin.

Upokojil se je leta 1981.

Za pomemben prispevek k razvoju rastlinske fiziologije mu je ob 20-letnici delovanja Društvo za rastlinsko fiziologijo Slovenije podelilo naziv častni član. Bil je prejemnik Jesenkove nagrade (1981), ki jo podeljuje Biotehniška fakulteta za življenjsko delo pri izobraževanju, raziskovanju in strokovnemu delu na področju biotehniških ved.

Njegova druga ljubezen je bila umetnost, bil pa je tudi priznan filatelist.





Literatura
Začetniki raziskovalnega in pedagoškega dela na področju fiziologije rastlin v Sloveniji, Nada Gogala, v: Acta Biologica Slovenica, letnik 51, številka 2 (2008), str.45-50.

Gogala Nada: Prof. dr. Miran Vardjan – sedemdesetletnik. Proteus: Letn. 51, št. 8 (apr. 1989), str. 313-315.

Adamič, France: Vardjan, Miran (1919–2005). http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi761877/#slovenski-biografski-leksikon (1. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

https://www.plantslo.org/pdf/castni-clani_slo.pdf (14.1.2019)

https://hrcak.srce.hr/3431 (15.1.2019)


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 5.4.2019, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica