TOMEC,
Alojz
|
fotograf
| , |
igralec
| , |
mecen
| , |
trgovec
| |
Rojen:
5. junij 1903,
Loška dolina
Umrl:
15. september 1972,
Stari trg pri Ložu
Občina:
Loška dolina
Alojz Tomec je bil trgovec, napreden domoljub in narodno zaveden kulturnik, gledališki entuziast, igralec, kronist, fotograf, športnik, turistični delavec, mecen, med NOB upravnik Civilne partizanske bolnice v Starem trgu, pozneje upravnik Kmetijske zadruge in vsekakor eden od tistih ljudi, ki so v svojem času pomembno vplivali na življenje v domačem kraju in vsej Loški dolini.
Rojen je bil 5. junija leta 1903 v ne preveč dobro situirani uradniški družini kot tretji od štirih otrok. Oče Ivan je delal v Ložu kot sodni uradnik, poleg redne službe pa je opravljal blagajniške posle pri posojilnici in s sestro vodil manjšo gostilno. Bil je član Gasilnega društva in leta 1920 soustanovitelj Sokola v Starem trgu, katerega član je nemudoma postal tudi sin Alojz.
Prve svetovne vojne se Alojz Tomec v zapiskih, ki jih je napravil v svojem sedemdesetem letu, spominja kot časa, ko so mnogo stradali, a tudi izkusili raznovrstne stike s pripadniki drugih slovanskih narodov, zlasti srbskimi in ruskimi vojnimi ujetniki ter poljskimi begunci. Njegov neobjavljeni zapis je dragoceno pričevanje o Loški dolini v tem času.
Konec prve svetovne vojne leta 1918 in ustanovitev nove države SHS je Alojz Tomec dočakal kot petnajstletni trgovski učenec v Kočevju, kjer se je med Kočevarji v večerni šoli učil vseh predmetov le v nemščini, čeprav so bili nekateri profesorji Slovenci. To ga je zelo motilo. Ko je v Kočevju prvič videl plapolati slovensko zastavo, je je bil "tako vesel, da bi jo kar poljubil". Tako je med drugim zapisal v svojih spominih.
Največji doživljaj zanj je bil, ko so leta 1918 v Kočevju ustanovili Sokolsko društvo in že isto leto imeli lep nastop, na katerega je tudi iz Ljubljane prispel poln vlak tamkajšnjih Sokolov.
Ob izbruhu rudarskih stavk v Kočevju so Lojze in tovariši zelo simpatizirali z delavci in jim po svojih močeh pomagali, hkrati pa bili priče vojaške intervencije, aretacije treh komunistov in koncu stavke, ki je le deloma uspela.
Med obema vojnama so v Loški dolini cveteli predvsem furmanstvo, gostilne, trgovine in tihotapstvo, razgibano pa je bilo tudi politično, kulturno in športno življenje. Alojz Tomec je imel svojo trgovino z mešanim blagom najprej v Benčinovi stavbi nasproti domače hiše, od leta 1938 dalje pa v svojem prizidku. Ves čas je bil intenzivno vključen v vsa, zlasti napredna kulturna in športna dogajanja v Starem trgu in Loški dolini, zato lahko verjamemo njegovim zapiskom o takratnih razmerah.
Imel je komaj petnajst let, ko se je v Kočevju navdušil za fotografijo, ki ga je potem spremljala vse življenje. Zapustil je veliko zgodovinskih fotografij, ki prikazujejo takratno krajino Loške doline z značilnimi vasmi in cerkvami, ogradami, vodotoki in jamami, še posebno Križno jamo, v katero je tudi vodil prve nemške turiste, pa posnetek oltarja na Križni Gori na stekleni plošči in še kaj. Slikal je tudi ljudi Loške doline tistega časa, dalje telovadne nastope, kolesarske podvige in številne izlete ter druge športne dogodke, predvsem pa celo vrsto gledaliških predstav, pri katerih je sodeloval kot navdušen igralec in foto-kronist …. Posebna dragocenost njegovih fotografij je v tem, da so skoraj brez izjeme skrbno opremljene s podatki o času in kraju nastanka, na kar pri drugih starih slikah le redko naletimo.
V svojem spominskem zapisu kot zvest gledališki navdušenec omenja, da so na sokolskem prosvetnem odru v Starem trgu igrali samo kakovostne predstave in za primer našteje skoraj dvajset naslovov domače in svetovne dramatike.
Alojz Tomec je zgodaj postal tudi predan sokolski športnik, ki je med številnimi drugimi kolesarskimi izleti in potovanji že davnega leta 1929 s še dvema tovarišema odkolesaril na otok Krk, ga vsega prevozil in se vrnil čez Dolenjsko domov. Na Krku in njegovih še za pešca komaj prehodnih poteh so bili ti kolesarji prava atrakcija, pa tudi v slovenskem merilu so bili taki podvigi redkost.
Med drugo svetovno vojno je bil Alojz Tomec zaradi svoje politične drže aretiran prav na svoj rojstni dan 5. junija 1942. Bil je zaprt najprej v Ljubljani, tam sojen in obsojen. Po skoraj 1,5 letnemu mukotrpnemu prestajanju kazni v trdnjavi Rocco di Spolleto blizu Peruggie, je prišla kapitulacija Italije in takrat je skupaj z drugimi jetniki pobegnil iz zapora in se potem v družbi sovaščana Žurge po nevarnih in napornih skrivnih poteh srečno vrnil domov, ne da bi ga zajeli Nemci kot mnoge druge.
Leta 1944 je v Starem trgu prevzel dolžnosti upravnika Civilne partizanske bolnice, ki je kljub skrajno težavnim razmeram delovala na takratnem osvobojenem ozemlju vse do konca vojne.
Ko je okoli leta 1948 zaprl svojo trgovino, je kmalu postal upravnik Kmetijske zadruge Loška dolina. Tisti čas je poleg gospodarskega oživelo tudi kulturno in športno življenje v dolini in Alojz Tomec je posebno veliko prispeval k živahnemu in kontinuiranemu delu gledališke skupine DPD Svoboda Loška dolina, ki si je pozneje prislužila naslov Amatersko gledališče Stari trg. Poleg drugega je fotografsko dokumentiral predstave in osupljive dosežke Telovadnega društva Partizan Loška dolina.
Alojz Tomec je bil med ustanovitelji Turističnega društva Loška dolina, ki je v 60-tih letih prejšnjega stoletja oblikovalo pogumne načrte za razvoj Loške doline in jih nekaj tudi realiziralo. Še posebno veliko si je prizadeval za ureditev in promocijo Križne jame, tudi s prireditvami, ki so se tam odvijale. Posnel, oblikoval in izdal je tudi prve povojne razglednice Loške doline, ki so prikazovale spomenik NOB na Ulaki, Križno jamo, Grad Snežnik in Stari trg.
Nadaljeval je s fotografiranjem in to s posebnim občutkom za pomen dogajajočih se sprememb in ohranjanje dediščine. Za njim so ostale fotografije Loške doline, kjer so še vidne stoletne kamnite ograde, prizori pluženja ceste s konjskimi vpregami, tradicionalno pokopališče pred prihodom plastičnih rož in množice marmornih spomenikov. Še izpred vojne pa so na njegovih slikah ostali prizori iz okolice Cerkniškega jezera, pogorišče Gornjega Jezera, ujeti tihotapci v Javorniku, kolesarski obiski na meji v Javornikih in podobno. Brez njegovih fotografij in zapisov bi bil pogled na življenje naših krajev v njegovem času bistveno siromašnejši.
V zagrebški Areni, beograjskem Večeru in drugih jugoslovanskih in slovenskih časopisih je objavil več člankov o Loški dolini in njenih znamenitostih, objavljal pa je tudi spomine na dogodke v 2. svetovni vojni.
Del njegovih fotografij je objavljenih z ustreznimi prispevki na spletni strani Stare slike Cerknica, večji del pa skeniranih in shranjenih. Tiste, ki se nanašajo na gledališko dejavnost v Loški dolini hrani Amatersko gledališče Stari trg, dve fotografiji Osnovne šole v Iga vasi izpred vojne pa sta bili predani v starotrško šolo.
Alojz Tomec je pokopan v Podcerkvi.
Literatura
Avtorica besedila: Milena Ožbolt
Fotografije: https://stareslike.cerknica.org