Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
STERŽAJ Frančišek Ksaverij Foto: Neznan
Galerija slik
STERŽAJ,  Frančišek Ksaverij
duhovnik
pisatelj

Rojen: 
9. december 1878, Rakek
Umrl:  7. november 1922, Koprivnik v Bohinju


Občina: 
Cerknica

Duhovnik, ki je pisal pod psevdonimom F. S. Pavletov, se je rodil na Rakeku gostilničarju in posestniku Pavlu in Mariji, rojeni Bombač.

Od 1891 do 1895 je v Ljubljani študiral na nižji gimnaziji, na višji pa od 1895 do 1899. Nato je stopil v bogoslovje in bil 18. julija 1903 posvečen v duhovnika.

Kot kaplan je deloval v Šentjanžu na Dolenjskem, v Škofji Loki in v Srednji vasi v Bohinju. Župnijo Koprivnik je oskrboval najprej še kot kaplan v Srednji vasi (leta 1908) in nato kot župnik do leta 1922. Temeljito je obnovil cerkev in zvonik. Po njegovem prizadevanju je cerkev dobila tudi veliko nove opreme (novi kipi, zastave, jaslice, mašni plašči in drugi predmeti za opravljanje obredov, obnovljene slike).

Leta 1900 je pod psevdonimom F. S. Pavletov začel pisati v dijaško Zoro, Almanah slovenskih bogoslovcev, Dom in svet, Danico in podlistke v Slovencu. Steržajeva posebnost je čustvena črtica Konture (Dom in svet, 1901), ki jo je oblikoval iz podrobnega opazovanja narave in ljudi. Pisal je tudi pod vplivom dveh ruskih piscev kratke proze, Vladimirja Korolenka in Čehova, njuna dela je tudi prevajal v slovenski jezik. V podobni smeri je v Bohinju pisal lovske slike, Moj Koprivnik in druge povesti. Zbrane črtice je leta 1912 izdal v Gorenjski knjižnici v II. in III. zvezku. Pisal je tudi ljudske črtice in povesti: Zavoljo denarja (1903), Po njeni krivdi (1903) in priredil več povesti. Kljub težnji po modernosti, se njegovo pripovedništvo pogosto vrača k starejšim zgledom.

Na svojih službenih mestih je deloval tudi v prosvetnih društvih in prirejal besedila za ljudske igre; izvirna zgodovinska drama Upor Bohinjcev je ostala v rokopisu, uprizarjali so jo na raznih prosvetnih odrih, nazadnje v 60. letih preteklega stoletja.

 Dela:
• Getzemani in Golgata: šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti: premišljevanja in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa po premišljevanju pobožne nune Ane Katarine Emerih in po spisih najimenitnejših častivcev presv. trpljenja našega Zveličarja (priredil po nemški izdaji; Katoliška bukvarna, 1913)
• Snežinka
• Ob petju svetonočnih zvonov
• Sneženi spomenik
• Iz visokih krogov
• Čurnova Francka
• Prost
• Polakinca
• Konture
• Moja bela stran
• Velikonočni dih
• Prevzetna breza
• Podlasica
• V stiski
• Uboge dušice
• Dedkove sanje
• Naši nagajivčki


Literatura
Koblar, France: Steržaj, Frančišek Ksaverij (1878–1922). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi612079/#slovenski-biografski-leksikon (17. avgust 2016). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 26.10.2018, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica