LIKAR,
Andrej
|
duhovnik
| , |
nabožni pesnik
| , |
nabožni pisatelj
| , |
kaplan
| , |
rodoljub
| |
Rojen:
17. november 1826,
Spodnja Idrija
Umrl:
20. maj 1865,
Polom na Kočevskem
Občina:
Cerknica
Cerkniški kaplan in pisec Andrej Likar je šole obiskoval v Idriji in Ljubljani, kjer je študiral teologijo in bil 26. julija 1851 posvečen v duhovnika. Sprva je bil kaplan v Dragi na Kočevskem, Spodnji Sorici, Cerknici in Starem Logu, nato pa župnik v Polomu na Kočevskem, kjer je tudi umrl.
V času kaplanovanja v Cerknici je 1863 napisal knjigo Cerknica in njena okolica. Na začetku piše: »Le kdor pozna svojo domovino, le tisti jo ljubi tudi, daruje ji svoje moči ter dela neutrudno za dušni in telesni blagor svojih rojakov. Pripomoči nekoliko k spoznanju naše mile domovine, Ti hočem, preljubi bravec, popisati izmed najlepših krajev slovenskih gotovo ne zadnjega naše kranjske dežele, namreč: »Cerknico in njeno okolico". In popisavši: »Rakek, Loško, Cerknico, Poddružnice cerkniške fare, Minišijo, nekaj o tukajšnem kmetijstvu, Cerkniško jezero in Škocijan."
Likar je svoja prva dela - sonet Zdihljaj domovini in legendo Sv. Magdalena na Gori objavil 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novice. Leta 1849 je njegove povesti in pesmice objavljal Vedež, časopis za šolsko mladost.
Andrej Likar je v času študija teologije iz ilirščine prevedel tudi dve igri za slovensko gledališče: Juran in Sofija, ali Turki pri Sisku in Štepan Šubić, ali Bela IV. na Horvaškim. Obe igri sta bili natisnjeni v Ljubljani leta 1850.
Po marčni revoluciji je zapel Pozdrav Sloveniji (Kmetijske in rokodelske novice 1848). Novice so prinesle še Hvalo petja in Venec lepih molitev pri sv. maši in drugih raznih priložnostih (Celovec 1852), podal je tudi Nauk, kako se nareja solnčna ura na zid (1859) in več krajših povesti, pesmi in spisov.
Poleg opisa Cerknica in njena okolica je objavil še en geografski opis Sorica in Soričanje. Sodeloval je pri Lenčkovem Slovenskem romarju in pri 3. natisu Stoletne pratike (Ljubljana, 1860). V Sorici je napisal svoj največji spis Sveti zakon. Kaj je in odkod in katere dolžnosti naklada (Celovec, 1856). Objavljal je tudi v Zgodnji danici.
Metelkova predavanja na stolici za slovenski jezik na ljubljanskem liceju o slovenščini so dolgo vrsto let budila v njegovih učencih, zlasti duhovniških, smisel in veselje do izobrazbe v materinščini. Predavanja so tudi Likarju izostrila jezikovni čut, zato je zbiral lepe ljudske izraze. 1852 je v Novicah objavil Slovenske besede, ki jih je, kot piše v podnaslovu, nabral po Kranjskem in niso skovane, »ampak čujene v čisto slovenski koči prostega seljana«. Ob primerih iz nemškega jezika je navajal slovenske besedne zveze in izraze, ki so jih uporabljali preprosti, kmečki ljudje.
Nameraval je napisati in objaviti tudi poljuden krščanski nauk, ki bi bil razumljiv vsem, vendar ga je smrt po kratki bolezni leta 1865 prehitela.
Cerknica in njena okolica. Prijatlom v spomin. 1863
Literatura
Jezičnik, leto 17, Ljubljana 1879, str. 62-67. https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3djezi%c4%8dnik%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1879
https://sl.wikipedia.org/wiki/Andrej_Likar_(duhovnik)
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi329645/