Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
JUVANČIČ Milan Foto: Arhiv Milana Juvančiča
Galerija slik
JUVANČIČ,  Milan
športnik
geodet

Rojen: 
25. september 1930, Rakek
Umrl:  24. januar 2011, Rakek


Občina: 
Cerknica

Rodil se je 25. 9.1930 na Rakeku mami Angelci in očetu Miroslavu v družini štirih otrok, poleg njega še sestri Mira in Magda ter brat Miroslav. Oče je bil naprednih idej, vnet pripadnik Sokola, simpatizer in sodelavec OF, udeleženec NOB in po osvoboditvi predsednik krajevnega ljudskega odbora Rakek. Lahko rečemo, da je bil vzgojen v naprednem duhu ob ne ravno dobrem gmotnem stanju staršev.


Leta 1937 je začel obiskovati osnovno šolo na Rakeku in jo leta 1942 končal. Jeseni 1942 leta se je vpisal v meščansko šolo na Rakeku in končal en razred, jeseni 1943 leta se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani in se šolal do leta 1945, ko je bil nekaj mesecev pred osvoboditvijo izključen iz šole zaradi simpatizerstva z OF. Stanoval je pri materinem stricu Krištof Nacetu, ki je bil pred osvoboditvijo ubit s skupino vodilnih organizatorjev NOB na Turjaku in že to je bil dovolj velik razlog za izključitev iz šole. Po osvoboditvi je bil zopet sprejet v gimnazijo v Ljubljani in tam končal tretji razred gimnazije. Četrti razred gimnazije in malo maturo je končal v Logatcu, peti razred v Ljubljani, šesti, sedmi in osmi razred gimnazije in veliko maturo pa v Postojni, kjer je leta 1950 maturiral.

Po osvoboditvi je deloval v mladinski organizaciji in športnih društvih na Rakeku ter dal svoj pečat tako v tekmovalnem kot organizacijskem smislu. Njegova športna pot, tako kot tekmovalec in kot organizator ter povezovalec, se je začela leta1946, ko so ga na 6. seji UO 26. 6. 1946 Fizkulturnega društva Rakek sprejeli v članstvo. Bil je vsestranski športnik, smučar, smučarski skakalec, nogometaš, šahist in igralec namiznega tenisa. Z vso vnemo se je vključeval tudi v samo vodenje in organizacijo posameznih športnih zvrsti. Še posebno je veliko truda vložil v namizni tenis.

V letu 1946 se je udeležil delovne akcije Brčko – Banoviči in leta 1947 Šamac – Sarajevo kot brigadir Ljubljanske udarne brigade.
Leta 1950 se je vpisal na Fakulteto za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo – geodetski oddelek v Ljubljani. Prvi letnik študija je normalno končal. Ob vpisu v drugi letnik pa je zaradi materialnih razlogov in hudi bolezni mame Angelce študij prekinil, tako da je dobro leto dni pomagal očetu pri strežbi bolne matere.

Nato je šel leta 1953 prostovoljno na služenje vojnega roka, kjer je dokončal šolo rezervnih pešadijskih oficirjev v Bitoli. Po odsluženju vojaškega roka in opravljenem stažu je dobil čin podporočnika, v letu 1962 opravil kurz za komandirja partizanskih vodov in v letu 1963 napredoval v čin poročnika, v letu 1968 v čin kapetana in v letu 1973 v kapetana I. klase. Imenovan je bil za prvega komandanta teritorialnega bataljona v občini Cerknica. Ves čas je aktivno deloval kot član ZRVS pri usposabljanju in razvoju Teritorialne obrambe v občini Cerknica. Za delo v ZRVS je dobil leta 1978 priznanje ZRVS in leta 1980 pa plaketo ZRVS Jugoslavije.

Po odsluženju vojaškega roka se je dve leti zaposlil pri GG Postojna kot geometer pri meritvah pri izpopolnjevanju temeljnih gozdarskih načrtov Snežnika in Javornika. V letu 1956/57 se je ponovno vpisal na FAGG – geodetski odsek. Štipendije ni dobival. Študiral je s podporo staršev, lastnimi prihranki, z delom med šolskimi počitnicami, z raznimi honorarnimi deli ter z občasnim podporami s strani GG Postojna nadaljeval študij geodezije in v letu 1962 diplomiral na FAGG – geodetski odsek v Ljubljani s prav dobrim uspehom.

Leta 1963 se je poročil z Lauro (roj. Štrukelj) in rodila sta se jima sin Miha in hči Katarina. Izredno navezan pa je bil na svoje tri vnuke Jaša, Živo in Nika. Po lastnih načrtih sta z ženo sezidala nadomestno hišo.

Že med študijem se je leta 1961 zaposlil pri GG Postojna kot vodja geodetsko-kartografskih del, kjer je bil zaposlen do jeseni 1980. leta.
V tem času je bil pri uvajanju novih metod geodetske izmere in izdelave gozdarskih kart nosilec nalog in snovalec kart od zamisli, tehnoloških rešitev do kontrole založniških originalov. V prvi fazi je sodeloval s slovenskim kartografskim mojstrom Ivanom Selanom. Pomemben korak naprej je dosegel leta 1974 z izdelavo kart na temelju TTN 5 za pretežni del postojnskega gozdnogospodarskega območja.

Ves čas je aktivno deloval tudi v samoupravnih organih in sindikatu GG Postojna. Leta 1979 mu Zveza geodetov Slovenije za delo in prizadevnost podelila priznanje ob 35-letnici geodetske službe SRS.
V septembru 1980 se je zaposlil na Komunali Cerknica kot vodja odseka za urbanizem. Bil je glavni nosilec, da se je ta odsek po sklepu Skupščine občine Cerknica v letu 1983 razširil v Zavod za urejanje prostora Cerknica in je postal njegov prvi direktor. Glavne naloge zavoda so bile: ureditveni in zazidalni načrti in prostorski ureditveni pogoji, krajinske zasnove, strokovni nadzori, strokovne naloge za sklad stavbnih zemljišč in samoupravno stanovanjsko skupnost, geodetske izmere in izdelava lokacijske dokumentacije.
Aktivno je bil vpet tudi v delo družbenopolitičnih organizacij na ravni republike Slovenije, občine Cerknica kot tudi Krajevne skupnosti Rakek. Med drugim je bil član sveta za varstvo okolja pri predsedstvu SZDL Slovenje, član predsedstva urbanistov Slovenije, član predsedstva primorskega geodetskega društva in predsednik komisije za kartografijo, član sveta za varstvo okolja OK SZDL Cerknica, član komiteja za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica, član komisije za pripravo dolgoročnega plana občine Cerknica, predsednik sveta OŠ Jožeta Krajca na Rakeku, član sveta KS Rakek, ter vrsto drugih komisij pri KS Rakek.

Za svoj prispevek pri urejanju prostora in aktivnem delu na ostalih področjih je leta 1985 ob občinskem prazniku prejel plaketo občine Cerknica.

Drugo polovico svoje strokovne poti je nadaljeval na pedagoškem področju. Tako je začel 1981 s predavanji iz geodezije na Oddelku za gozdarstvo Biotehnične fakultete. Zelo se je angažiral pri pedagoškem delu na področju dodiplomskega in podiplomskega študija. Posodobil je učni proces geodezije. Leta 1983 je bil izvoljen v naziv docenta. V tem času je bil nosilec raziskovalne naloge »Stanje in možni načini izdelave gozdarskih načrtov in kart v SR Sloveniji« pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Od leta 1986 je predaval geodezijo in aerofotogrametrijo s kartografijo gozdarjem in krajinskim arhitektom. V dogovoru s fakulteto je bil v tem obdobju ob rednem delu na fakulteti krajši čas tudi predavatelj na Srednji gozdarski šoli v Postojni.

Leta 1988 je na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo doktoriral z disertacijo Funkcije gozdarskih kart pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji. Temeljni cilj njegovega raziskovalnega dela je bila sodobna zasnova sistema gozdarskih kart. Rezultate svojega raziskovalnega dela je objavljal v Gozdarskem vestniku (GV01/94 Metode kartografskega prikaza) in z referati na različnih posvetih.
Leta 1989 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja za področje geodezije, kartografije in prostorske informatike. Bil je priljubljen in spoštovan predavatelj.

S pedagoškim delom je zaključil leta 2004. Poleg tega je leta 2000 pripravil na Oddelku za gozdarstvo Biotehnične fakultete univerzitetni učbenik »Geodezija za gozdarje in krajinske arhitekte«.

Prof. dr. Milan Juvančič univ. dipl. ing. geodezije je umrl na Rakeku 24. 1. 2011, kjer je tudi pokopan.

Zapisal: Miroslav Juvančič


Stanje in možni načini izdelave gozdarskih načrtov in kart v SR Sloveniji« 1985 (nosilec raziskovalne naloge)

Ocena stanja in izbire postopkov izdelave in vzdrževanje temeljnega gozdarskega načrta 1986 (letno poročilo o raziskovalnem delu)

Problematika vnašanja naselij in infrastrukture v gozdni prostor 1986 (soavtor)

Zakonitosti v razvoju pragozda 1987 (soavtor)

Funkcije gozdarskih kart pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji 1988 (avtor)

Metode kartografskega prikaza 1994 (GV1/94)

Geodezija za gozdarje in krajinske arhitekte 2000 (avtor)



Literatura
Arhiv Milana Juvančiča
Digitalni repozitorji raziskovalnih organizacij Slovenije
Gozdarski vestnik 3/2011
Brestov obzornik 97/75
Stare slike:
1942 Rakek Dijaška knjižica
1953 Bitola V službi domovine
Razvoj športa po letu 1945



Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 14.6.2022, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica