Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
AMBSCHEL Anton Foto: Neznan
Galerija slik
AMBSCHEL,  Anton
fizik
matamatik
filozof

Rojen: 
10. december 1749, Cerknica
Umrl:  14. julij 1821, Bratislava, Slovaška


Občina: 
Cerknica

Leta 1768 je vstopil v jezuitski red. Na Dunaju je študiral matematiko in fiziko in 1776 zaključil z doktoratom.

Od leta 1773 do 1785 je bil javni in redni profesor fizike na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, kjer je pred letom 1785 opravljal tudi rektorsko funkcijo. Tu ga je poslušal tudi Jurij Vega.

Nato so ga odstavili in do leta 1804 je bil profesor fizike in mehanike na dunajski univerzi, od 1809 do smrti 1821 pa lektor in kanonik v Bratislavi. Bratislavski kolegijski cerkvi je zapustil tudi svojo knjižnico. Od leta 1793 dalje je bil superintendent sedme dunajske univerzitetne ustanove, imenovane po cesarju Ferdinandu III.

Njegovo prvo pomembno delo je izšlo 1778 v Ljubljani. Izdal je nemški prevod latinsko pisane knjižice o prožnosti kapljevin s tremi poskusi Josepha von Herberta, ki jo je tudi pogosto navajal v svojih delih. Z obsežnimi Ambschllovimi opombami je prevedeno besedilo iz prvotnih 45 naraslo na 110 strani. Deli o naravoslovju oziroma fiziki, »izvedeni iz opazovanj in poskusov«, pa tudi prvo navedeno delo potrjujejo, da je bil Anton Ambschel spreten in sodoben eksperimentator. Merjenje npr. stisljivosti vode, mu ni predstavljalo nobene težave.

V svojem glavnem delu v nemškem jeziku Anfangsgründe der allgemeinen auf Erscheinungen und Versuche gebauten Naturlehre (Dunaj, 1791-93) je nauk o naravi utemeljeval empirično filozofsko in pri tem sledil Leibniz-Wolffovemu racionalizmu. Fizika mu je bila veda, ki preučuje medsebojne učinke teles. To je bila obsežna knjiga s 2166 stranmi, nekakšen uvod v naravoslovje, v katerem je tudi astronomija dobila ustrezno mesto. Delo v nekoliko spremenjenih šestih knjigah je dal pozneje natisniti še v latinščini.

Bil je član Academie Operosorum Labacensium (Akademija delovnih Ljubljančanov, ki je bila prva slovenska znanstvena akademija) in kranjske Družbe za poljedelstvo in koristne umetnosti, predhodnice Kranjske kmetijske družbe.

Dela:
Dissertatio de aquae aliorumque nonnullorum fluidorum elasticitate, Ljubljana 1778
Dissertatio de centro gravitatis (in subsidium suorum discipulorum), Ljubljana 1779
Dissertatio de motu, Ljubljana 1780
Predigt an dem Festtage des hl. Antonius von Padua, gehalten zu Laibach in Krain, 1782, Dunaj
Anfangsgründe der allgemeinen auf Erscheinungen und Versuche gebauten Naturlehre, I – VI, Dunaj 1791-93
Elementa matheseos, Dunaj, 1897-10
Elementa physicae e phaenomenis e experimentis deductae, Dunaj 1807


Literatura
http://stanislavpirnat.si/anton-ambschell 
Novi Slovenski biografski leksikon. Ljubljana : Založba ZRC, 2013-<2018>, Zv. 1: A, str. 164-166.
Stanislav Južnič: Dillherr, Rieger, Schöttl, Gruber in Ambschell: jezuitski fiziki v Ljubljani 1754-1785, v: Kronika (Ljubljana), 2002, letnik 50, številka 2, str. 139-170.
Stanislav Južnič: Ukinitev teoloških študijev v Ljubljani: ob dvestoletnici smrti njihovega direktorja Jožefa Gregorja Lenaca; ob dvestoletnici Družbe Jezusove, v: Bogoslovni vestnik = Theological Quarterly : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. ISSN 0006-5722. - Letn. 74, št. 3 (2014), str. 413-434.
Marijan Prosen: Naša astronomija v Vegovem času: pogled v nebo, v: Gea: poljudnoznanstvena revija. letn. 12, št. 11 (nov. 2002), str. 42-43.


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 13.2.2020, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica