BARAGA,
France
Rojen:
28. december 1948,
Rakek
Umrl:
,
Občina:
Cerknica
Na Rakeku je obiskoval osnovno šolo, v Postojni prvi razred takratne nižje gimnazije, v Ljubljani pa Klasično gimnazijo, na kateri je 1962 maturiral. Istega leta je vstopil k jezuitom v Zagrebu in v letih 1965–68 na jezuitskem Filozofskem inštitutu v Zagrebu študiral filozofijo. Po enoletni praksi pri jezuitih v Mariboru je nadaljeval študij teologije na jezuitski Teološki fakulteti v Frankfurtu in tam 1974 z delom Veselje nad Bogom v Stari zavezi (Die Freude an Gott im Alten Testament) dosegel naslov licenciata, ki ga je Univerza v Ljubljani leta 1996 nostrificirala kot magisterij.
Po posvetitvi v duhovnika (1972) je bil eno leto kaplan v župniji sv. Magdalene v Mariboru, nato je izstopil. Delal je kot arhivar in kasneje kot računovodja. Po nekaj krajših zaposlitvah je bil do leta 2005 samostojni kulturni delavec. 1991 je opravil strokovni izpit iz arhivistike. Delal je kot prevajalec in arhivist v samostanu Stična in v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani.
Uredil je Kapiteljski arhiv v Novem mestu. Sodeloval je z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU in z Inštitutom za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani (1995–2006). Delo z arhivskim gradivom in temeljito poznavanje latinščine in nemščine sta v njem vzbudila zanimanje za zgodovinske raziskave. Uveljavil se je kot poznavalec zgodnje novoveških virov, pomembnih zlasti za zgodovino župnij in Cerkve na Slovenskem, in zlasti kot prevajalec listin oziroma prepisov listin iz nemščine in latinščine.
Sestavil je več kazal: kazalo krajevnih imen za knjigo Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine): 1270–1405 avtorja Boža Otorepca (1995); kazali krajevnih in osebnih imen: prvo za knjigo Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih (1996), drugo za Spominsko knjigo ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma: 1688–1801 (2001); imensko in pojmovno kazalo k zborniku Restavriranje Quaglievih poslikav v ljubljanski stolnici (2012). Transkribiral je priloge k Höflerjevi knjigi O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem (2013). 1995 je objavil registre listin in popis gradiva, na podlagi gradiva Boža Otorepca je 2002 za izdajo pripravil Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku: 6/1: listine 1246–1255. Delo je sestavljeno iz treh projektov, ki jih je Baraga smiselno povezal. Razlike med sedanjo izdajo in prvimi zvezki so v različnem načinu in izboru gradiva. Cilj te knjige je slovenska zgodovina v širšem obsegu, ki vključuje vse prebivalce na ozemlju današnje Slovenije v obravnavanem času. Na drugi strani pa ne vključuje Slovencev, ki so živeli zunaj meja današnje Slovenije. Vključeni so diplomatski viri v najširšem pomenu, medtem ko so narativni izpuščeni. Če je izvirna listina izgubljena, je objavljen njen prepis, če tudi tega ni, pa njegov regest ali zanesljiva omemba. Istega leta je v tiskani obliki objavil izvirnik Letopisa ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (Historia annua Collegii Societatis Jesu Labacensis 1596–1691), kritično je pregledal še slovenski prevod tega besedila, ki je izšel naslednje leto (2003). V ta sklop sodijo iz nemščine prevedena Priporočila za izdajanje zgodnjenovoveških besedil, ki jih je 2001 objavil kot prilogo v knjigi Damjana Hančiča Konstitucije klaris v Mekinjah in Škofji Loki.
Literatura
Dela
• Erazem Francisci – redaktor Valvasorjeve Slave, Valvasorjev zbornik: ob 300-letnici izida Slave vojvodine Kranjske, Ljubljana, 1989, 112–142.
• Kapiteljski arhiv Novo mesto: regesti listin in popis gradiva, Ljubljana, 1995.
• Arhivska zapuščina škofa Tomaža Hrena, Acta ecclesiastica Sloveniae, 19, 1997.
• Arhiv Glavarjevega beneficija, Acta ecclesiastica Sloveniae, 20, 1998.
• Polidor Montagnana, Preddvor v času in prostoru, Preddvor, 1999, 89–103.
• Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1: Listine 1246–1255 [na podlagi gradiva Boža Otorepca], Ljubljana, 2002.
• Historia annua Collegii Societatis Jesu Labacensis, Ljubljana, 2002 (izdaja vira).
• Gradivo za zgodovino Mokronoga v novem veku: iz Kapiteljskega arhiva v Novem mestu, Trg Mokronog skozi stoletja, Mirna, 2003, 215–232.
• Grad Mirna v srednjeveških listinah (Grad Mirna 3), Mirna, 2005.
• Grad Mirna v zapuščinskih inventarjih (Grad Mirna 4), Mirna, 2006.
• Baragovi biografi in baragoslovci, Ljubljana, 2007.
• Štefan Pehlar, prvi šmarski učitelj v listinah (1504), Šmarska knjiga, Šmarje - Sap, 2007, 173–182.
• Župnija Miren skozi stoletja, Miren, 2009.
• Urbar gospostva Mirna 1563–1570 in ostanki grajskega arhiva (Grad Mirna 5), Mirna, 2010.
• Posestvo Pule in rodbina Anderlič, Ljubljana, 2011.
• Dolenjske Toplice v najstarejših zgodovinskih virih, Dolenjske Toplice v odsevu časa, Dolenjske Toplice, 2015, 83–100.
Prevodi iz nemščine
• Theodor Bovet, Mladi, seks, ljubezen, Celje, 1977.
• Walter Kasper, Za globlje umevanje krščanskega zakona, Ljubljana, 1987.
• Tatjana Goričeva, Govoriti o Bogu je nevarno : moja izkustva na Vzhodu in Zahodu, Ljubljana, 1989.
• Heinrich Walter, Pelikan, Ljubljana, 1989.
• Notarski prepis ustanovnih listin Friderika III. in Maksimilijana I. iz leta 1493/94 v članku Petsto let novomeškega kapitlja, Rast 4, 1993, št. 1–2.
Komentirani prevodi iz latinščine
• Druga ustanovna listina cesarja Maksimilijana I., Rast 4, 1993, št. 5–6, [292]–296.
• Listina iz leta 1154/55 s prvo omembo kraja Sv. Rupert ob Savi (v prepisu in prevodu), Zbornik ob 850-letnici prve pisne omembe pražupnije Videm ob Savi, Krško, 2007, [16]–21.
• Vizitacijski zapisniki župnije Nemški Rovt v tolminskem arhidiakonatu Goriške nadškofije v letih 1751, 1755, 1762 in 1777, Baški zbornik, Tolmin, 2006, 63–84.
• Vizitacijski zapisniki župnij tolminskega arhidiakonata 1751–1756, Tolminski zbornik, Tolmin, 1997, 119–144.
Uredništvo
• Friderik Irenej Baraga: Krščanski nauk za Indijance, Ljubljana, 1997.
• Friderik Irenej Baraga: Opominvanje, Trebnje, Dobrnič, 1997 (faksimile knjižice iz leta 1826 in prepesnitev Janka Modra).
• Friderik Irenej Baraga: Spominska albuma, Mirna, 1999.
• Friderik Irenej Baraga: Pisma in dokumenti: zbirka besedil v izvirniku ter v slovenskem in angleškem prevodu, Ljubljana, 2001.
• Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove: 1596–1691, Ljubljana, 2003 (prevedla Marija Kiauta).
Viri in literatura:
o Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1, (Listine 1246-1255), Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002.
o Dolinar, France M.: Baraga, France (1942–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016970/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. september 2018). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 2. zv. B-Bla. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2017.
o Baraga, France. Baragovi biografi in baragoslovci: [katalog k razstavi v Baragovi galeriji v Trebnjem za Baragov dan 2006], Ljubljana. Družina, 2007
Vir slike:
1.) Baraga, France: Baragovi biografi in baragoslovci: [katalog k razstavi v Baragovi galeriji v Trebnjem za Baragov dan 2006]; Dodatek Bibliografija p. Bertranda Kotnika, Ljubljana, 2007
2.) www.independent.academia.edu/FranceBaraga
|