PETRIČ,
Slavko
|
raziskovalec
| , |
gozdar
| , |
inovator
| , |
projektant
| |
Rojen:
30. junij 1928,
Lipsenj, Sveti Štefan
Umrl:
12. februar 2021,
Postojna
Občina:
Cerknica
V osnovno šolo je hodil v Grahovo. Do leta 1948 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, nato se je vpisal na Gozdarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1953. Leta 1954 se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu v Postojni, kjer je delal na urejanju gozdov. Leta 1957 je nastopil službo na Poslovni zvezi Javornik na Rakeku, kjer je bil šef gozdarstva v zasebnem sektorju lastništva gozdov za območje Cerknice, Logatca, Loške doline in Blok. Po ukinitvi Poslovnih zvez leta 1960 se je zaposlil kot šef gozdnega obrata za zasebni sektor lastništva gozdov v Cerknici. Po ponovni reorganizaciji gozdarstva leta 1963 se je vrnil na Gozdno gospodarstvo Postojna, kjer je delal na skupnih službah in se ukvarjal z organizacijo dela in varstvom gozdov. Leta 1975 je prešel na obrat Gozdne gradnje Gozdnega gospodarstva Postojna, kjer je delal kot projektant gozdnih cest. Dne 4. julija 1965 je orkanski veter opustošil gozdove območja Gozdnega gospodarstva Postojna. Pri izdelavi podrtega drevja je napadlo 231.000 m3 lesa iglavcev in 32.000 m3 listavcev. Pričakovali bi, da pri tolikšnem opustošenju gozdov normalno pride do gradacije gozdnih škodljivcev-podlubnikov, ki povzročijo s sušenjem sestojev iglavcev nadaljnje propadanje gozdov. S svojim inovativnim načinom preprečevanja razmnoževanja podlubnikov s pomočjo kemijskih sredstev, je obvaroval gozdne sestoje iglavcev pred sušenjem. Pri pogozdovanjih, več kot milijon sadik letno, je vpeljal novo vrsto orodja in tako povečal produktivnost dela za 320 %.
Izdelal je kataster gozdnih cest za območje Gozdnega gospodarstva Postojna, v katerem se na katerikoli točki dolžine posamezne ceste ali na posameznem odseku te ceste, ugotovijo njeni konstrukcijski elementi. Na osnovi produktivnih dolžin teh cest je za posamezne gozdne revirje in za posamezne gozdne obrate Gozdnega gospodarstva Postojna izračunal odprtost gozdov z gozdnimi cestami. Izračuni so pokazali, da so gozdovi, posebno gozdovi zasebnega sektorja lastništva, zelo slabo odprti z gozdnimi cestami. Predlagal je intenzivno izgradnjo gozdnih cest, s čemer se je vodstvo podjetja strinjalo, le da so se opustile manj pomembne investicije. Tako se je v 17 letih zgradilo približno 550 km gozdnih kamionskih cest. Z izgradnjo teh cest so gozdovi na območju Gozdnega gospodarstva Postojna kar dobro odpri z gozdnimi cestami, kar močno znižuje stroške pridobivanja lesa.
Izdelal je prostorski načrt potrebnih gozdnih cest na območju Gozdnega gospodarstva Postojna in te predvidene trase vnesel v karte obstoječih cest. Pred izgradnjo posamezne ceste je potek trase označil na terenu, izdelal izvedbeni projekt, pridobil potrebna soglasja ter lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Tako je pripravil trase za približno 500 km gozdnih in deloma javnih cest, ki so se tudi zgradile.
V svoji knjigi Boj za Krpanovo dediščino je na osnovi knjižnih in terenskih raziskav ovrgel vse trditve raznih avtorjev o krajih, kjer naj bi se nahajala Krpanova vas Vrh. S tem so si hoteli ti kraji prilastiti Martina Krpana. Dokazal je, da se vas Vrh nahaja na severnem predelu Bloške planote, v bližini vasi Sveta Trojica. Z nadaljnimi raziskavami je na terenu našel to vas in razvaline hiše v kateri je živel Levstikov literarni junak Martin Krpan.
Leta 1985 je prejel jugoslovansko odlikovanje red dela s srebrnim vencem.
Dela:
Boj za Krpanovo dediščino (2011)
Literatura