Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
MATIČIČ Ivan Foto: Arhiv KJUC
Galerija slik
MATIČIČ,  Ivan
pisatelj
pripovednik
tiskar
učitelj

Rojen: 
27. december 1887, Ivanje selo
Umrl:  17. november 1979, Ljubljana


Občina: 
Cerknica

Unčan, po domače Cvirglov Janez, se je rodil na sveti večer leta 1887. Ker se naj ne bi spodobilo, da se na ta večer rodi še kako drugo dete, so se domači izognili zameri v farovžu in v vasi tako, da so datum otrokovega rojstva premaknili za tri dni naprej in takrat so novorojenčka tudi krstili v domači cerkvi. Mati Ana se je iz Bezuljaka poročila z ivanjskim posestnikom Matijem Matičičem, Cvirgljem. V družini se jima je rodilo devet otrok, Ivan je bil peti po vrsti. Na Uncu je obiskoval ljudsko šolo, zaradi materialnih razmer prekinil šolanje na ljubljanski klasični gimnaziji in se nato izučil za stavca. Sorodnik, ki je bil upravnik Katoliške tiskarne v Ljubljani, ga je vzel za stavskega vajenca, nato se je zaposlil v kamniški Slatnerjevi tiskarni. V Celovcu je delal v tamkajšnji slovenski tiskarni. V tiskarski službi je ostal do upokojitve. Po končani prvi svetovni vojni, v kateri je kot avstrijski vojak telefonist služil na različnih frontah, pa je delal kot stavec, korektor in faktor v Tiskarni ljudske pravice v Ljubljani. Jeseni 1947 je začel poučevati tehnologijo tiskarstva in vodil seminarske vaje iz slovenskega jezika na Grafični industrijski šoli in Grafičnem tehnikumu. S področja tiskarstva je izdal slovarček grafičnih izrazov za tiskarne in knjigoveznice, objavljal strokovne članke in sodeloval pri zbiranju gradiva za knjigo Branka Berčiča Tiskarstvo na Slovenskem (1969).

Kratko prozo je začel objavljati že v obdobju pred prvo svetovno vojno, ko je leta 1910 v celovškem tedniku Mir izdal prvo črtico. Objavljal je še v Slovencu, Slovenskem narodu, Jutru, Mladiki in v otroških in mladinskih revijah, tudi v tržaškem Galebu. Doživetja avstroogrskega vojaka je opisal v spominskem pričevanju Na krvavih poljanah (1922), ki je njegovo prvo književno delo. Za 1937. leta izdani roman Živi izviri, ki opisuje italijansko zatiranje primorskih Slovencev med obema vojnama, je bil nagrajen z banovinsko literarno nagrado. Poleg del z zgodovinsko tematiko pa je Matičič pogosto opisoval življenje notranjskega človeka. Kot avtor kmečkih povesti sodi med najplodovitejše pisce. Napisal in prirejal je tudi gledališke in radijske igre za otroke in odrasle.

Dva izmed njegovih treh otrok sta nadaljevala umetniško pot. Hči Nada kot pisateljica, ki je svoje spomine opisala v delu Moja hoja z očetom, in sin Janez kot skladatelj, leta 2006 nagrajen s Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Dela:
Slovarček slovenskih tiskarskih izrazov za tiskarne in knjigoveznice (1923)
spominska proza: Na krvavih poljanah (1922), predelana izdaja Skozi plamene prve svetovne vojne (1966), Ognjena žica (1934), Rdeči signali (1973)
zgodovinske povesti: Na mrtvi straži (1928), Družine Slovenov potujejo (1977)
domoljubna povest Moč zemlje (1931)
romani: V robstvu (1925), Živi izviri (1937, 1977)
kmečke povesti: Gruda (1926), Petrinka (1943, 1970), Dom v samoti (1944), Fant s Kresinja (1944, 1964), Rezinka (1966)


Literatura
Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993
Slovenska književnost, Ljubljana 1996
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Marjeta Žebovec: Slovenski književniki (rojeni do leta 1899) 2009
Jelo Klančar: Moja popotovanja 2006



Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 11.9.2014, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica