STRLE,
Vanja
|
kemičarka
| , |
pesnica
| , |
ekologinja
| |
Rojena:
2. december 1960,
Koper
Umrla:
,
Občina:
Loška dolina
V rojstnem Kopru je preživela prvo leto svojega življenja. Naslednji dve leti je živela na Baču, nato je bila do svojega sedmega leta v Pivki, kjer je končala prvi razred osnovne šole. Leta 1968 se je preselila v Lož, na polovici petega razreda osnovne šole pa v Cerknico, kjer je osnovno šolo tudi zaključila. Šolanje je nadaljevala na gimnaziji v Postojni, tretje in četrto gimnazijsko leto pa je obiskovala na Poljanski gimnaziji ter poleg gimnazije še srednjo glasbeno šolo. Po gimnaziji se je vpisala na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, smeri VTO Kemija in VTO Izobraževalna kemija, kjer je v septembru in oktobru leta 1984 diplomirala na katedri za fizikalno kemijo.
Po študiju se je zaposlila kot tehnologinja in ekologinja v Kovinoplastiki Lož, kjer je delala dvajset let. Od leta 2005 dalje je zaposlena v podjetju E-Net Okolje, kjer dela na področju varovanja okolja pri izvajanju industrijskih dejavnosti. Med leti 2001 in 2005 je delala za neprofitno elektronsko knjigarno Beseda, ki ponuja dostop do skoraj 300 slovenskih knjig v elektronski obliki. Pomemben del njenega življenja je bilo tudi več let trajajoče igranje na porokah na gradu Snežnik.
Prve pesmice je napisala v prvem razredu osnovne šole. V tretjem razredu osnovne šole je na Veselem toboganu nastopala s svojo pesmico Pomlad. Njena prva zbirka pesmi Pesmi je izšla leta 1993, ponatis zbirke pa 1998. Sledile so zbirke: Ko sem bila drevo, (1995, 1998, 2003), Kadar prideš k meni, (1997, 1999), Zelena ptica, (1999), O hrepenenje, (2002, 2003), Obrnjena k tebi, (2005, 2006), Skozi množico glasov, (2006) ter žepna izdaja daljše pesmi Nisi sam, nisi, (2002, 2003). V letu 2009 je v prevodu Jolke Milič v Faenzi v Italiji izšla njena dvojezična slovensko- italijanska antologijska zbirka Kateri ogenj / Quale fuoco, ki je v novembru 2009 prejela nagrado kritikov na mednarodnem natečaju poezije v Neaplju. Njena poezija je prejela priznanja tudi na drugih mednarodnih natečajih v Italiji: Salò (2005), Firence (2008), Neapelj (2008) in Cormons (2008).
Njene pesmi so objavljene še v dvojezičnem zborniku Tja in nazaj - Andata e ritorno (2000), ki ga je uredila in v italijanščino prevedla Jolka Milič, v Antologiji slovenskih pesnic - v treh zvezkih, ki jo je uredila dr. Irena Novak Popov (2003-2007), ter v antologiji slovenske erotične poezije V tebi se razraščam (2008), uredila dr. Alojzija Zupan Sosič. V knjigi Žuborenje Slovenije (2004) je predstavljena s petimi zgodbicami in eno pesmijo, v knjigi Svoboda na izpitu (2010) pa z eno zgodbico. Pesmi so objavljene tudi v literarnih revijah - v Primorskih srečanjih, Novi reviji, Lirikonu21, Kud Logosu, Apokalipsi, Poetikonu, bivših Razgledih ter v italijanskih literarnih revijah Leggere Donna, Le Voci della Luna in Fili d'aquilone.
Kot pesnica je razvila samosvoj izraz, raziskuje predvsem življenjske energije in človekovo duševnost. Njena poezija je eksistencialna, ljubezenska in erotična. S svojo življenjskostjo in eksplozijo občutkov govori o ranljivosti, stremi k dvojini, k objemu, k ženskosti ženske. Stremi k preseganju samote in žalosti, k pogumu in moči, ki naj preveva žensko. Njene pesmi govorijo o njej, ženski, in o vseh ženskah, ki tako čutijo.
Če Vanja Strle v ženski odkriva vse tiste elemente, ki izvirajo iz zakonov narave, predstavlja moški svet tisti svet, ki naj bi bil njej, ženski, enakovreden. Oziroma ona enakovredna njemu.
Pesniške zbirke:
Pesmi (1993, 1998)
Ko sem bila drevo (1995, 1998, 2003)
Kadar prideš k meni (1997, 1999)
Zelena ptica (1999)
O, hrepenenje (2002, 2003)
Nisi sam, nisi (2002, 2003)
Obrnjena k tebi (2005, 2006)
Skozi množico glasov (2006)
Quale fuoco = Kateri ogenj (2009)
Vprašaj magnolijo = Pitaj magnoliju (2010)
Pesmi o Marjah (2010)
Barviti totem Zemlje (2012)
Ljubezen je lepa kot mandolina : (izbor ljubezenske poezije) (2013)
Dobro in lepo : (izbor poezije) (2013)
Nisi sam, nisi (2014)
Kavčne meditacije (2014)
Literatura
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008