Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
GASPARI Maksim Foto: Arhiv KJUC
Galerija slik
GASPARI,  Maksim
slikar
ilustrator

Rojen: 
26. januar 1883, Selšček
Umrl:  14. november 1980, Ljubljana


Občina: 
Cerknica

Šolanje je začel leta 1900 na umetnoobrtni šoli v Ljubljani. Leta 1903 je nadaljeval študij na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju. Na Dunaju je bil med ustanovitelji umetniškega kluba Vesna. Leta 1907 se je izpopolnjeval v Münchnu. Nato se je vrnil domov in do leta 1928 je poučeval risanje na ljubljanskih srednjih šolah. Nato pa postal restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani. V delih je upodabljal folklorne motive, portrete in krajine. Kot ilustrator je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje. Risal je tudi karikature, izdelal številne osnutke za plakate, reklame in razglednice. Leta 1949 je za svoje delo prejel Levstikovo nagrado, leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado in leta 1972 postal redni član SAZU.

Slike:
Lastna podoba (1905), Zaprice pri Kamniku (1907), Kmečki par (1907), Ob zibelki (1917), Gorenjska svatba (1937), Koledniki (1945), Lastna podoba s pipo (Lastna podoba s kučmo) (1951)

Ilustracije:
D. Kette, Poezije (1907); F. Milčinski, Pravljice (1911); K. Wider, Moje prvo berilo (1913); P. Ferle, Naša prva knjiga (1929); J. Jurčič, Deseti brat (1944)



Literatura
Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek, Ljubljana 1989
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008


Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 16.6.2010, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica