Notranjci.si



Biografski leksikon Notranjci predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v vaseh, mestih in pokrajini. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov notranjci@kjuc.si.

Pogoji uporabe vsebin
ŠTRITOF Vilma Foto: Arhiv KJUC; Borštnikovo srečanje 2014, okrogla miza o Vitomilu Zupanu
Galerija slik
ŠTRITOF,  Vilma
dramaturginja

Rojena: 
29. januar 1962, Ljubljana
Umrla:  ,


Občina: 
Cerknica

Otroštvo je preživela v vasi Bločice, osnovno šolo je obiskovala v Grahovem, gimnazijo pa v Postojni. Leta 1980 se je vpisala na študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Dramaturško delo je opravljala že v času študija, od leta 1984, ko je začela s samostojnimi dramaturgijami v Slovenskem mladinskem gledališču. Tam je sodelovala pri šestih predstavah, največ z režiserjem Dušanom Jovanovićem, pa tudi z Janezom Pipanom in Vitom Tauferjem v legendarni Alici v čudežni deželi. Za svoje dramaturško delo je skupaj z Livio Pandur prejela Gruen-Filipičevo nagrado za dramaturgijo .

Po opravljeni diplomi se je leta 1991 zaposlila na Radiu Slovenija kot dramaturginja - redaktorica v Uredništvu igranega programa, kjer je delala deset let. V tem času je opravila dramaturško-redaktorsko delo kar 350 dramskih tekstov, med njimi so tudi večji in zahtevnejši projekti (Škofjeloški pasijon - prirejen za radio, Neiztrohnjeno srce - nadaljevanka o Prešernu) tudi v koprodukcijah s tujimi postajami ( Božanska komedija - nadaljevanka, prirejena za radio). Ob svojem osnovnem delu se je udeleževala tudi mednarodnih delovnih srečanj in festivalov, kamor je Radio Slovenija pošiljal svoja dela in bil zanje kar nekajkrat nagrajen. Večkrat je bila članica mednarodnih festivalskih žirij, saj govori oba uradna jezika EBU - angleško in francosko. Po nekajletni udeležbi v žiriji festivala Prix Europa v Berlinu, kjer so v konkurenci tako televizijske kot radijske oddaje - igre in dokumentarci - in v zadnjem času tudi druge kategorije pod patronatom EU, jo je direkcija festivala povabila k sodelovanju kot koordinatorko, kar je bila dvakrat po vrsti. Nekaj let je na radiu pripravljala in realizirala tudi oddaje o gledaliških premierah in skrbela tudi za promocijo vidnejših radijskih iger. Ob svojem rednem delu je objavljala recenzije knjig in predstav v dnevnem časopisju in strokovnih publikacijah. Med leti 1990 in 1995 je bila članica Sveta Borštnikovega srečanja, na teh festivalih pa je sodelovala kot žirantka in kot urednica Almanaha BS. Leta 1994 je bila članica ekspertne skupine za gledališče pri Ministrstvu za kulturo. Sodelovala je v več strokovnih žirijah s področja umetnosti in medijev. Kot dramaturginja je sodelovala še pri treh plesno-gledaliških predstavah v SNG Maribor in napisala tekst za eno izmed njih, v predstavi Kamenje bi zagorelo Rudija Šelige v režiji Janeza Pipana in pri uprizoritvi Vehikla Kristijana Mucka v režiji Zvoneta Šedlbauerja (obe praizvedbi v SNG Drama Ljubljana). Napisala je tudi nekaj otroških igric za radio in lutkovno gledališče, radijsko nadaljevanko o Prešernu. Štiri leta, od tega dve leti kot predsednica, je bila članica žirije za Grumovo in Gruen-Filipičevo nagrado za najboljše slovenske dramske tekste in dramaturgijo. Bila je tudi koscenaristka igrano-dokumentarnih filmov o Ivani Kobilci in o Almi Karlin. Oba filma sta bila nominirana za viktorja, slednji pa nagrajen na Festivalu slovenskega filma 2009 kot najboljši dokumentarec.

Med letoma 2001 in 2007 se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo, najprej kot svetovalka ministrice za kulturo za področje novih medijev. Področje na ministrstvu še ni bilo konstituirano in se je kasneje preimenovalo v intermedijske umetnosti. Tam je poleg svojega osnovnega dela vodila tudi postopke za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer s projektom mreže multimedijskih centrov. Sodelovala je tudi v pripravah za čas predsedovanja Slovenije EU: vodenje dosjeja Evropskega leta medkulturnega dialoga in sodelovanje v skupini za stike z javnostmi, saj je bila imenovana za slovensko nacionalno koordinatorko in članico evropskega koordinacijskega telesa pri Evropski komisiji, v okviru te akcije pa je v Sloveniji vodila koordinacijsko skupino več ministrstev za izvedbo projektov pod tem naslovom. V času službovanja na Ministrstvu za kulturo je postala predsednica področnega odbora za sprejemanje poklicnih standardov na področju kulture, umetnosti in izobraževanja pri Centru za poklicno izobraževanje, bila pa je tudi članica Sveta največje nacionalne kulturne institucije SNG Maribor. Vodila je projekt vzpostavitve Slovenskega glasbeno-informacijskega centra, ki je uspešno zaživel v letih 2004-2006, postal mednarodno primerljiv in član mednarodne mreže tovrstnih centrov IAMIC. Do konca službovanja na Ministrstvu je napredovala v naziv sekretarke.

Od leta 2007 je bila zaposlena kot odgovorna urednica III. programa Radia Slovenija, od leta 2008 pa je ponovno dramaturginja v Uredništvu igranega programa. Še naprej sodeluje v gledališču, pri filmu, mednarodnih in domačih žirijah s področja medijev, z Ministrstvom za kulturo kot zunanja strokovna sodelavka. Je članica Sveta Slovenskega filmskega centra. Bila je dramaturginja iger, ki so leta 2011 in 2014 dosegle svetovni vrh na festivalu Prix Italia. S prispevki in na strokovnih srečanjih sodeluje z gledališkimi festivali kot so Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame. Leta 2012 je prejela priznanje RTV za mednarodne dosežke.

Ima dva otroka in živi v Mengšu.


Literatura



Glej tudi



Prispeval/-a: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Zadnja sprememba: 22.10.2014, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

  Natisni



Glej tudi: gorenjci primorci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Vse pravice pridržane - Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica